Poljska je glede zadržanih evropskih sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava v podobnem položaju kot Madžarska. Jara kača dolgoletnih posegov vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) v pravosodje je evropsko komisijo pripeljala do točke, da je Poljski zadržala začetek izplačevanja več kot 35 milijard evrov evropskih sredstev za gospodarsko okrevanje po pandemiji covida. Za izplačilo 23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 11,5 milijarde evrov posojil je komisija Poljski postavila več mejnikov, ki jih mora izpolniti. Devet mesecev pred parlamentarnimi volitvami se vladajoča stranka zdaj vendarle trudi s spremembami pravosodne zakonodaje, da bi evropska sredstva stekla na Poljsko.
Ena temeljnih zahtev evropske komisije je odprava sveta za discipliniranje sodnikov (zbornice poklicne odgovornosti) na vrhovnem sodišču, ki predstavlja enega največjih posegov v neodvisnost sodstva. Tudi sodišče EU je predlani ugotovilo, da svet ni neskladen z evropskim pravnim redom, in zahtevalo njegovo ukinitev. Stranka PiS je tako zdaj pripravila zakonodajo, po kateri se z vprašanji disciplinskih postopkov proti sodnikom ne bi več ukvarjali na vrhovnem sodišču, temveč na vrhovnem upravnem sodišču, ki velja za bolj neodvisno. Odpravili bi tudi sankcioniranje sodnikov, ki so javno izražali sume o političnem imenovanju drugih sodnikov pod aktualno vlado.
Po sprejetju v sejmu bo o reformi odločal senat
Po oceni Jakuba Jaraczewskega, raziskovalca pri nevladni organizaciji Democracy Reporting International, predstavlja predlagana sprememba delno izboljšavo. »Vrhovno upravno sodišče ima večino 'starih' sodnikov, ki jih je priporočil še nekontroverzni nacionalni sodni svet pred letom 2018, zakoni, ki ga urejajo, pa niso bili spremenjeni na noben skrb vzbujajoč način. Vendar pa je hkrati več kot četrtina njegovih sodnikov 'novih', imenovanih na priporočilo kompromitiranega sodnega sveta, in pojavili bi se pomisleki, če bi taki sodniki obravnavali disciplinske zadeve. Novi zakon bi bil majhen korak naprej, vendar ne dovolj, da bi v celoti rešil problem,« pravi Jaraczewski. V evropski komisiji uradno ne ocenjujejo zakona, ki je še v postopku. Komisar za pravosodje Didier Reynders je dejal samo to, da bi pomenil pomemben korak k izpolnjevanju zastavljenih ciljev.
Zakonodajo je minuli teden potrdil spodnji dom poljskega parlamenta (sejm), vendar brez glasov skrajne koalicijske stranke Združena Poljska, ki jo vodi pravosodni minister Zbigniew Ziobro in ki je bila gonilna sila spornih pravosodnih sprememb. Ziobro domnevno neustavnemu novemu zakonu nasprotuje, ker naj bi spodkopaval poljsko suverenost in neodvisnost sodnikov, omejeval možnosti imenovanja sodnikov s strani predsednika države in bil spisan po nareku evropske komisije. Kljub napetostim v koaliciji okoli tega zakona Poljaki po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ne pričakujejo padca vlade pred volitvami, prav tako ga ne pričakujejo koalicijske stranke.
Večina opozicije se je pri glasovanju v sejmu vzdržala ali je glasovala proti, njena vloga pa bo ključna pri sprejemanju zakonodaje v zgornjem domu parlamenta (senatu), kjer ima večino. Načeloma bi opozicija podprla zakonodajo, da bi Poljska lahko dobila sredstva, a hkrati napovedujejo nekatera dopolnila, ki pa si jih premier Mateuzs Morawiecki ne želi. Z zakonom ni povsem zadovoljen niti poljski predsednik Andrzej Duda, sicer zaveznik PiS. Zato tudi ni jasno, ali bi njegovo sprejetje preprečil z vetom.
Boj za volilne glasove
Sprejemanje reforme pravosodja ima sicer le omejen vpliv na predvolilno dogajanje. Za večino volilcev so pomembnejša vprašanja gospodarstvo, inflacija, vojna v Ukrajini, cene energentov in morebitna grožnja iz Rusije, razlaga Jaraczewski. In vendar želi prav zaradi gospodarskih premislekov volilcev PiS doseči veliko finančno zmago s sprostitvijo evropskih sredstev. Vprašanje vladavine prava in pravosodja je namreč v zaostrenih gospodarskih razmerah zaradi zadržanih milijard evrov postalo pomembnejše, spodleteli pa so tudi poskusi vlade, da krivdo za nastali položaj naprti Bruslju ali opoziciji.
»Računica PiS je, kot kaže, da jih bodo Poljaki nagradili z glasovi na volitvah,« meni Jaraczewski. Drugačno računico ima po njegovi oceni predsednik Duda. Tega namreč v njegovem drugem in zadnjem mandatu na čelu države moti, da bi zakon, s katerim so ustanovili zbornico poklicne odgovornosti, na hitro zavrgli. »PiS bi morda lahko premagal Dudov potencialni veto, vendar bi to zahtevalo nekaj, česar PiS nikoli ni vesel – sodelovanje z opozicijo,« meni Jaraczewski.
Čeprav naš sogovornik priznava, da bi nova zakonodaja izpolnila večino zahtev Bruslja glede vladavine prava, bi ostale nerešene še poljske zaveze za izboljšanje kakovosti zakonodajnega postopka in odprava zakonodaje, ki so jo uporabljali za nadlegovanje sodnikov. Za morebitno nadaljnjo blokado evropskih sredstev bi bil lahko razlog tudi še neizpolnjena zaveza o sprejetju zakona o vetrni energiji.
