Ko se poljubita Janša in Janković: pozor, tudi vi lahko nekega dne brez privolitve pristanete na veleplakatu

Vidimo jih lahko povsod, kamor gremo. Veliki plakati ob cestah, na katerih se načeloma promovirajo izdelki. Na slikah so velikokrat tudi ljudje, ki imajo recimo v rokah sendvič ali pijačo, velikokrat je v ospredju tudi delna golota, kjer lahko vidimo moške ali ženske v spodnjem perilu ali kopalkah, karkoli pač privabi največ pogledov.

Pa se kdaj vprašate, ali so osebe, ki so na fotografijah, privolile? Je mogoče, da na plakatu znajde tudi tvoja fotografija, čeprav se s tem sploh nisi strinjal? Pred kratkim smo na primer lahko opazili plakate, na katerih je bil slovenski premier Robert Golob. Plakati so pozivali na proteste proti vladi ... Jasno je torej, da Golob na takšen način zagotovo ni želel biti izpostavljen.

Plakati z enako fotografijo predsednika vlade so se prvič pojavili že oktobra 2023, na njih pa je bilo zapisano: "Še kdo pleše?" Zapis naj bi se takrat navezoval na izjavo Goloba, ki jo je izrekel po objavi zadnjih parlamentarnih volitev, naročnik plakatov je bila stranka SDS.

Za Večer so takrat v stranki Gibanje Svoboda dejali, da gre za nesprejemljivo početje in hkrati sporen ter manipulativen plakat. Ob tem so poudarili, da bodo preučili vse možnosti, kako lahko proti takemu početju ukrepajo, "da se to več ne ponovi".

Tokrat so se plakati z enako fotografijo kljub vsemu ponovno pojavili ob slovenskih cestah. Ker lahko vidimo, da gre tako prvič kot drugič pravzaprav za fotografijo posnetka zaslona, ki je bil narejen med klicem prek Zooma, se lahko sprašujemo, ali je bila za uporabo fotografije podana privolitev. Z vprašanjem smo se obrnili na Slovensko oglaševalsko zbornico. V odgovoru so zapisali, da "podatka o tem, ali se je Robert Golob strinjal z uporabo fotografije na plakatih, žal nimajo". Posledično smo se obrnili še na stranko Gibanje Svoboda. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

Spomnimo, da so se februarja 2022 po Sloveniji pojavili tudi plakati Mihe Kordiša iz najstniških let z banano v rokah. Na fotografiji je videti, da je bila oseba slikana, ko ni bila pri polni zavesti, na plakatu pa je bil tudi pripis: "Si Slovenija to zasluži? KUL poslance." Oglas je naročil Rok Snežič. Tarča fotomontaže sta sicer bila tudi že Janez Janša in Zoran Janković. Na fotografiji razumljivo ni sporen dejavnik dveh moških, ki se poljubljata, ampak to, da tudi tukaj osebi nista podali predhodne privolitve. Naročnik je bilo leta 2021 Gibanje Povežimo Slovenijo.

Opazimo lahko torej, da so načeloma tarče, ki pristanejo na veleplakatih, predvsem politiki. Ob omenjenih primerih nas je zanimalo, kakšne so pravzaprav omejitve oglaševanja na plakatih v javnem prostoru: česa se ne sme oglaševati, v katerem primeru je potrebno privoljenje osebe in ali se lahko oseba, če privoljenja ni dala, pritoži.

Kako odgovarja Slovenska oglaševalska zbornica? 

V Slovenski oglaševalski zbornici so v odgovoru za Metropolitan pojasnili: "Slovenska oglaševalska zbornica je v okviru svojih organov (Oglaševalsko razsodišče) pristojna izključno za presojo skladnosti oglaševanja z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Poleg SOK pa oglaševanje opredeljujejo tudi številni veljavni predpisi z različnih področij (npr. s področja varstva potrošnikov, varstva osebnih podatkov, javne rabe slovenskega jezika, prepovedi uporabe državnih simbolov v komercialne namene ...), vendar pa se o skladnosti konkretnega oglaševanja z veljavnimi predpisi niti SOZ niti Oglaševalsko razsodišče ne moreta izrekati, saj za to nista pristojna."

Ob tem izpostavljajo še: "Omejitve za oglaševanje na plakatih v javnem prostoru so v Slovenskem oglaševalskem kodeksu takšne, kot so določene tudi za druge oblike oglaševanja (načelo dostojnosti, načelo poštenosti, načelo resničnosti ...). Ko gre za pojavljanje oseb v javnih oglasnih sporočilih, imajo te zagotovljeno varstvo osebnostnih pravic in objava njihove podobe v okviru oglasnih sporočil ni dovoljena brez njihove privolitve, ne glede na to, ali gre za t. i. 'nejavne' osebe ali pa za relativno ali celo absolutno javne osebe (npr. politiki, estradniki ...). Poleg tega je vedno treba presojati tudi kontekst oglaševanja (ali gre za politično, komercialno, družbenoaktivno oglaševanje ...)."

Za konec so izpostavili, da je v "prvi vrsti takšno oglaševanje (ki posega v osebnostne in/ali avtorske pravice) predmet presoje državnih organov, ki odločajo na podlagi Obligacijskega zakonika, Zakona o varstvu osebnih podatkov, predpisov s področja kazenskega prava in drugih relevantnih predpisov."

Kot je poročal N1, je tako na primer Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice naknadno odločilo, da je pritožba Pravne mreže za varstvo demokracije zaradi spornih plakatov naročnika Roka Snežiča, usmerjenih zoper Miho Kordiša, utemeljena.

Čeprav je torej zakonodaja, kot je razumeti, natančno opredeljena, pa se kršitve zakonodaje, kot lahko vidimo, ugotavljajo naknadno. Torej šele po tem, ko so plakati s fotografijo, za katero nisi podal privolitve, že izobešeni po vsej državi. Ne glede na to, ali gre za posnetek zaslona pogovora prek Zooma, fotomontažo ali za fotografijo iz najstniških let, ki je bila narejena v trenutku, ko oseba sploh ni bila pri polni zavesti. Na vprašanje, ali lahko tudi vi brez privolitve nekega dne pristanete na veleplakatu, bi torej odgovorili pritrdilno.

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk