Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Minuli četrtek, 20. marca, je minilo okroglih dvajset let, odkar so navijači v Planici po zaslugi Norvežana Bjoerna Einarja Romoerena nazadnje videli svetovni rekord v smučarskih poletih. Ta je vse od leta 2011 v lasti Vikersunda, vsako leto pa poslušamo besede, da letos bi se pa lahko vrnil pod Ponce. Pa bi se res lahko?
Tiste predzadnje marčevske nedelje pred dvajsetimi leti ni zaznamoval zgolj Bjoern Einar Romoeren, pač pa so izvrstni pogoji za letenje poskrbeli za kar nekaj mejnikov. Najprej je svetovni rekord Mattija Hautamakija izpred dveh let prej pri 231 metrih izenačil Tommy Ingebritsen, nato je še tri metre in pol več poletel njegov rojak Romoeren. Hautamaki je bil še nato še meter daljši, a zadnjo besedo je imel vendarle viking z 239 metri. Še meter daljši je bil Janne Ahonen, ki pa se pri pristanku ni uspel obdržati na nogah.
239-ica je dolgo časa veljala za rekordno znamko, svetovni rekord je Planica obdržala še nadaljnjih šest let. Nato pa so sledili prvi treningi na povečani letalnici v Vikersundu, kjer smo videli zadnjih šest najdaljših daljav. Dvakrat Johan Remen Evensen (243 in 246,5 metra), Peter Prevc (250 m), Anders Fannemel (251,5 m), Robert Johansson (252 m) in Stefan Kraft (253,5 m) so od leta 2011 do 2017 pisali zgodovino, na vrhu katere je Avstrijec še vedno.
V tem času je temeljito prenovo in povečavo doživela tudi planiška lepotica in se v naslednjih letih Kraftovi daljavi večkrat tudi zelo približala, a presegla je vendarle ni. Rekord Letalnice bratov Gorišek ima trenutno v lasti Rjoju Kobajaši pri 252 metrih, svetovni rekord svojega rojaka pa je že leta 2018 s podrsom izenačil Gregor Schlierenzauer.
Že od leta 2015, odkar smo videli prve skoke na trenutni letalnici pod Poncami (kritična točka in prva rdeča črta pri 200 metrih, velikost skakalnice in druga rdeča črta pri 240 metrih), Planica torej neuspešno lovi Vikersund pri rekordni daljavi. Vsako leto poslušamo, da tokrat pa je res čas, da se vrne na severozahod Slovenije. In nič drugače ni niti letos.
Meja je pri 255 metrih
“Rekel bi, da je pri 254 metrih v optimalnih pogojih možno pristati,” je že pred tednom dni dejal vodja tekmovanja v Planici Aljoša Dolhar, ki s sodelavci znova pričakuje spomladanske razmere. Da letalnica, ki sta jo konstruirala njegov oče in stric Janez in Vlado Gorišek, še pred nadaljnjimi povečavami omogoča varen pristanek pri 255 metrih, je prepričan tudi Sebastjan Gorišek.
“Z očetom sva že leta 2015, ko smo odprli prenovljeno letalnico, rekla, da je za naju nekakšna zadnja meja pri 255 metrih. Zato pa rabimo vse pogoje, ki se morajo v določenem trenutku izpolniti. Pravi tekmovalec, vreme, žirija … Bili smo blizu lani, pa predlani tudi. Najbolj pa Gregor Schlierenzauer (v kvalifikacijah leta 2018, op. p.), ko je s padcem izenačil svetovni rekord pri 253,5 metra. Takrat mi je bilo žal, saj on sploh ni bil v formi, a je s tako dolgim poletom prikrajšal tiste najboljše. Ampak super, da je dokazal, kako varna je skakalnica. In se je po resnih težavah v radiusu pobral. To tudi pokaže, kako je planiška letalnica dobro izpeljana. To je že oče vedel in načrtoval, mi pa le nadaljujemo,” je povedal v nedavnem intervjuju za Sportklub.
“Raje počakajmo”
Kaj pa glavni akterji? Gorišek je za največjega kandidata za svetovni rekord označil Domna Prevca, ki pa o tem ne razmišlja. “Te misli skušam potisniti čim bolj stran, o tem bom razmišljal aprila. Ko se bodo stvari odvile, bom primerjal v glavi, kaj se je vse zgodilo. Zdaj pa želim fokus na pravih stvareh,” je dejal svetovni prvak iz Trondheima, ki je pred slabima dvema tednoma v Vikersundu osebni rekord prestavil na 247 metrov.
Za razliko do Prevca, ki podobno kot Kraft leti nizko nad doskočiščem, ima več višine v zraku Timi Zajc. Tudi on je eden od kandidatov za polet prek 250 metrov. “Nisem privrženec svetovnega rekorda in teh res dolgih poletov. To se le zgodi le enkrat v življenju,” je dejal skakalec iz Hramš.
Po tistem ’poletu’ iz Willingena, ko je pred leti s padcem pristal pri 161 metrih, je skupaj s Robertom Hrgoto precej previden in konzervativen. Trener mu raje zniža nalet in omogoči varen pristanek, kot da bi se podal v lov za rekordnimi daljavami. Na tak način mu je leta 2023 omogočil zmago na nedeljski tekmi, minuli konec tedna je s podobno potezo na skakalnici v Lahtiju pomagal tudi Anžetu Lanišku do zmage na superekipni tekmi v dvojici z Lovrom Kosom.
Bo ob ponujeni priložnosti za svetovni rekord, tudi če bo na vrhu zaletišča Domen Prevc, podobno ravnal tudi v Planici? “Dajmo raje počakati,” je v smehu diplomatsko odgovoril Hrgota in pustil nekaj upanja, da se svetovni rekord – letos pa res – vrne pod Ponce.
Nov korak k rekordnim znamkam – pustimo ob strani tisti ekshibicijski polet Rjojuja Kobajašija v projektu Red Bulla lani na Islandiji, ko je poletel kar 291 metrov – bi lahko dočakali že 20. aprila letos. Takrat bo Mednarodna smučarska zveza (FIS) sporočila, če dovoli povečanje največjih letalnic na svetu. Po besedah Goriška obstajata dve možnosti – da se letalnica poveča za pet ali pa za osem višinskih metrov. Pet metrov bi po izračunu omogočalo približno deset metrov daljše polete.
Tekmovalni spored v Planici:
Četrtek, 27. marec 2025
10.00 – KvalifikacijePetek, 28. marec 2025
15.00 – Posamična tekmaSobota, 29. marec 2025
9.30 – Ekipna tekmaNedelja, 30. marec 2025
9.30 – Posamična tekma
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje