Po slabem uvodu v sezono in dveh zmagah novega asa v kraljici motošporta Michaela Schumacherja si Senna na prvi evropski dirki leta preprosto ni smel privoščiti več napake. Vedel je, da mora dirko dobiti, s tem pa končno tudi malce zarezati v Nemčevo prednost, ki je tedaj znašala velikanskih 20 točk (zmagovalec dirke je tedaj prejel 10 točk).

A usoda je hotela drugače. Zadnja leta je imel Williams najboljši dirkalnik med elito, in ko se je Alain Prost, Ayrtonov nekdanji moštveni kolega pri McLarnu, po koncu sezone 1993 odločil za upokojitev, je novi član kultnega britanskega moštva postal prav Senna.

Vedel je namreč, da najboljši dirkači sodijo v najboljši dirkalnik. In Williams ga je, v nasprotju z McLarnom, ki po odhodu Honde iz formule ena ni bil več konkurenčen, imel. Žal pa iz williamsa ni več izstopil.

Barrichellova nesreča uvod v katastrofo

Imola 1994 je v marsičem ena najprepoznavnejših dirk v zgodovini tega športa. Iz različnih razlogov; ljubitelji pa se je še najbolj spominjajo po smrti brazilskega dirkača, ki je dolga leta navduševal z brezkompromisnim in dih jemajočim divjanjem s tolemanom, lotusom in mclarnom. A tu so še številni drugi incidenti, ki so privedli do smrti po mnenju številnih najboljšega dirkača vseh časov. Začelo se je že s petkovimi kvalifikacijami, ko je zelo grdo nesrečo v jordanu doživel Ayrtonov rojak Rubens Barrichello. Pri hitrosti 225 km/h je zadel robnik ob zavoju Variante Bassa, poletel v zrak in s silo 95 G trčil v zaščitno ogrado iz gum. Na njegovo srečo je trk preživel zgolj s poškodovanim zapestjem in zlomljenim nosom, je pa res, da mu je življenje rešil zdravnik Sid Watkins, saj mu je takoj po prihodu na kraj nesreče odprl dihalno pot, ki jo je oviral jezik. Ko so izvedeli, da je Barrichello hudo nesrečo preživel brez hujših posledic, so dirkači postali kar malce brezbrižni, je leta pozneje priznal Sennov moštveni kolega pri Williamsu, Damon Hill. "Vsi smo se hitro otresli neprijetnega občutka in nadaljevali kvalifikacije. Prepričani smo bili, da so naši dirkalniki kot tanki in da bomo v najhujšem primeru zgolj malce pretreseni, ne pa resno poškodovani," je konec oktobra 2006 povedal v pogovoru za Times.

Šok ob smrti Ratzenbergerja

Kako napačno je bilo takšno razmišljanje, je pokazala 18. minuta sobotnih kvalifikacij, ko se je s časom na progi boril novinec med elito Roland Ratzenberger. Avstrijec je v simteku krog pred usodno nesrečo zapeljal čez robnik pri šikani Acque Minerali in si poškodoval sprednje krilce, primarno zadolženo za ustvarjanje podtlaka, s tem pa tudi aerodinamični oprijem dirkalnika. Želel je odpeljati še en hitri krog, zato je ostal na stezi in se spustil v lov za startno mesto na dirki. Odločitev, ki ga je stala življenje. Pri več kot 300 km/h se je pri zavoju Villeneuve sprednje krilce dokončno vdalo in se zagozdilo pod dirkalnik. 33-letnik je popolnoma izgubil nadzor nad simtekom, postal je le potnik dirkalnika, z najvišjo izmerjeno silo v zgodovini formule ena (500 G) je čelno trčil v betonsko zaščitno ogrado in si zlomil tilnik, imel je tudi pretrgano aorto. Umrl je na kraju samem, to pa je bila tudi prva smrtna žrtev v formuli ena po letu 1982, ko se je v Kanadi ubil Riccardo Paletti. Dirkači in moštva so bili v šoku, številni so izrazili zaskrbljenost nad nevarnimi razmerami v Imoli, večina kvalifikacij ni želela nadaljevati.

Senna: Ne morem odnehati, moram nadaljevati

Najhitrejši krog je še pred Ratzenbergerjevo nesrečo odpeljal Senna, ki si je zagotovil 65. in zadnji 'pole' v karieri. Ko je izvedel za smrt soborca s steze, se je po besedah zdravnika Watkinsa, ki je bil sicer njegov dober prijatelj in zaupnik, razjokal na njegovem ramenu. "Želel sem ga prepričati, naj se dirke ne udeleži. Rekel sem mu: kaj ti je sploh še ostalo? Si trikratni svetovni prvak, najhitrejši dirkač, pusti vse in greva na ribolov," je zdravnikove besede v knjigi Frank Williams povzel avtor Maurice Hamilton. Senna mu je odvrnil: "Sid, obstajajo stvari, na katere nimamo vpliva. Ne morem odnehati, moram nadaljevati."

Združenje dirkačev in zahteve po izboljšani varnosti

Na dan dirke so se dirkači zbrali in spregovorili o varnosti v formuli ena. Stvari so ušle izpod nadzora, spremembe se morajo zgoditi hitro, sicer utegne kraljica motošporta vzeti še kakšno življenje, so menili. Odločili so se, da bodo reformirali Združenje dirkačev, prvi direktorji združenja pa naj bi bili Gerhard Berger, Schumacher in Senna. Glavna naloga omenjenega kolektiva so bile zahteve za izboljšanje varnosti dirkalnikov in dirkališč po dveh hudih nesrečah v Imoli. Nihče pa ni niti slutil, da bo v nekaj urah svet priča še tretji hudi nesreči, ki bo formulo ena spremenila za vedno.

Trk na začetku dirke in (počasen) varnostni avtomobil

Senna je na startu deloval zelo zamišljeno. Nemo je zrl predse, za dogajanje okrog sebe se ni pretirano zmenil. To so opazili tudi reporterji, ki so menili, da Brazilec nekako ni pravi. Najbrž je razmišljal o dogodkih iz preteklih dni, zagotovo je imel v mislih tudi dirko, ki je ni smel zamočiti. Po točkovnih ničlah v rodni Braziliji in na Japonskem se je moral izkazati, javnost je to pričakovala, pokrovitelji prav tako. Pritisk je bil ogromen. Že na startu je nato sledil trk med JJ-jem Lethom, čigar benetton je obstal na stezi, in Lotusovim dirkačem Pedrom Lamyjem. Karbonski delci dirkalnikov so se razleteli po startno-ciljni ravnini, na stezo je takoj zapeljal varnostni avtomobil. Senna je s še nekaterimi drugimi dirkači večkrat izrazil zaskrbljenost nad prenizko hitrostjo, s katero se je po stezi peljal varnostni avtomobili, v tem primeru opel vectra. Temperatura na gumah dirkalnikov je zaradi tega hitro padla, to pa je pomenilo tudi izdatno slabši oprijem na stezi. Nič drugače ni bilo tokrat. Senna je varnostni avtomobil večkrat dohitel in vozniku z mahanjem skušal dopovedati, naj pritisne na plin, a zaman. Voznik je imel, kot se je izkazalo pozneje, svoje težave: zavore so se na vectri tako pregrele, da skoraj niso več delovale, zato je moral tudi sam vožnjo iz varnostnih razlogov precej upočasniti.

Naravnost v zid v levem zavoju Tamburello

Ko se je varnostni avtomobil vendarle umaknil ob koncu 5. kroga, se je dirkanje lahko nadaljevalo. Senna je dirkal brezhibno, zavoje je premagoval s kirurško natančnostjo, zato je bilo še toliko neverjetneje, da se mu ni uspelo otresti največjega tekmeca Schumacherja, ki je s svojim benettonom ostajal v vzvratnem ogledalu Brazilca. Sledil je 7. in zadnji krog Sennovega življenja. Po šikani je zapeljal v startno-ciljno ravnino, do konca pritisnil na plin in zapeljal v zloglasni zavoj Tamburello, sredi katerega je zletel s steze.

Pri 307 km/h je izgubil nadzor nad svojim williamsom FW16, hitro pritisnil na zavoro, a kljub vsemu z 211 km/h trčil v zid, ki je ločeval dirkališče od majhnega potočka. Ob silovitem trku je odtrgalo sprednje desno kolo in nosni stožec dirkalnika, ki se je po nekaj sekundah ustavil nekaj deset metrov naprej. Kamere RAI-ja so v svet ponesle sliko Ayrtona, ki je po približno desetih sekundah za trenutek premaknil glavo, nato pa negibno obsedel v kokpitu. Subtilen premik glave je ljubiteljem formule ena dal lažno upanje, da bo z dirkačem vse v redu, v resnici jim je Senna že umiral pred očmi.

Ko duša zapusti telo

"Videti je bil spokojen. Privzdignil sem mu veke, iz njegovih zenic je bilo vidno, da je dobil hudo možgansko poškodbo. Dvignili smo ga iz kokpita in položili na tla. Ko smo to storili, je zavzdihnil. Čeprav nisem veren, sem začutil, da je v tistem trenutku njegova duša zapustila telo," je v svojih spominih, ki jih je izdal leta 1996, zapisal doktor Watkins, eden prvih na prizorišču nesreče. Dirkaču je očistil dihalne poti in ga imobiliziral. Po radijski zvezi je poklical helikopter, ki je Senno odpeljal v bližnjo bolnišnico Maggiore v Bologni. Tedaj so številni na dirkališču in pred malimi televizijskimi zasloni upali, da bo z dirkačem vse v redu. A upanje je hitro izpuhtelo, klinično je bil že mrtev – ob 18.37 je njegovo srce udarilo še zadnjič. Možnosti za preživetje ni imel, v trku je prejel tri smrtne udarce: zaradi silovitega trčenja v zid je utrpel zlom lobanje; kos vzmetenja je predrlo njegovo čelado; za nameček je nazobčen del pokončnega sklopa predrl še vizir in ga zadel tik nad desnim očesom.

Schumacher čez 14 dni končno dojel, da ga ni več

Kljub hudi nesreči v Tamburellu, sobotni nesreči s smrtnim izidom in še eni hudi nesreči med petkovimi kvalifikacijami so dirko po daljši prekinitvi vseeno nadaljevali. Dobil jo je Schumacher (Benetton) pred Nicolom Larinijem (Ferrari) in Miko Häkkinenom (McLaren). "Dve uri po dirki je do mene stopil Watkins in mi dejal, da je zadeva zelo resna. Odvrnil sem mu, da je v komi in da koma ne pomeni nič slabega. Pozneje so mi večkrat dejali, da je umrl, takoj zatem pa, da je še vedno v komi. Bilo je tako malo informacij, da nisem vedel, kaj naj si mislim. Toda še vedno sem bil prepričan, da ne bo umrl. Preprosto nisem prišel do te točke, prepričan sem bil, da bo izpustil kakšno dirko ali dve, nato pa se vrnil in osvojil naslov. Toda uresničil se je najhujši scenarij, in ko sem čez 14 dni končno dojel, da ga ni več, je bilo grozno," je dejal Schumacher, ki je v dramatični končnici – Hill se mu je v nadaljevanju sezone približal na vsega točko zaostanka – tistega leta prvič postal svetovni prvak.

Williams v italijanskih sodnih postopkih

Moštvo Williams je bilo dolga leta po dirkaškem koncu tedna v Imoli vpleteno v italijanske sodne postopke. Tožilci so nekatere ključne predstavnike, vključno z lastnikom Frankom Williamsom, obtožili uboja. Decembra 1997 so bili nazadnje oproščeni vseh obtožb, a različne teorije zarot so ostale. Ayrtonovi privrženci so prepričani, da v nesreči ni šlo za dirkaško napako, temveč malomarnost inženirjev, največ pozornosti je požel volanski drog, ki naj bi se odlomil sredi zavoja in zaradi česar je Senna brez nadzora zletel s steze v zid. Drog so namreč tisto sezono relativno neprofesionalno modificirali in zvarili.

Newey razlog za nesrečo vidi v predrti gumi

"Iskrena resnica je, da nihče nikoli ne bo natančno vedel, kaj se je zgodilo," je za Guardian novembra 2016 dejal Adrian Newey, ki se je podpisal pod williams FW16. "Nedvomno je počil volanski drog, a veliko vprašanje je, kdaj se je to zgodilo: pred nesrečo ali po njej. Njegova zasnova je bila slaba. Vendar vsi dokazi kažejo, da dirkalnik s steze ni zapeljal zaradi okvare krmilnega sistema," je poudaril. In nadaljeval: "Če pogledate posnetek s Schumacherjevega dirkalnika, ni šlo za podkrmiljenje, temveč za prekrmiljenje, kar ni v skladu z okvaro volanskega droga. Odneslo je zadnji del dirkalnika in vsi podatki kažejo, da se je to zgodilo. Ayrton je zmanjšal plin za polovico, kar je bilo skladno s poskusom stabiliziranja zadnjega dela dirkalnika, pol sekunde pozneje je že močno zaviral. Vprašanje je torej, zakaj je zadek dirkalnika začelo zanašati." Newey je še dodal, da je bil Ayrtonov dirkalnik v drugem krogu po vnovičnem startu dirke še vedno zelo nizek, kar je bilo precej nenavadno. "Tlak v gumah bi se moral do tistega trenutka že dovolj zvišati. Zaradi tega menim, da je bila zadnja desna guma predrta, najverjetneje zaradi ostankov na stezi. Če bi me prisilili, da izberem najverjetnejši razlog za nesrečo, je to to," je sklenil.

Več milijonov ljudi na ulicah mahalo v slovo

Svet je izgubil ikono kraljice motošporta. Ljubitelji formule ena so bili zaviti v črno, še najbolj pa so dogodki v Imoli srca strli Brazilcem. V deželi sambe so razglasili tridnevno žalovanje, na ulicah Sao Paula pa se je od legendarnega dirkača poslovilo več milijonov ljudi.

Pogreba se je udeležilo veliko znanih imen iz sveta formule ena, med drugimi Ron Dennis, Frank Williams, Jackie Stewart, Michele Alboreto, Alain Prost, Damon Hill, Rubens Barrichello, Johnny Herbert, Pedro Lamy, Emerson, Wilson in Christian Fittipaldi ter izjemno dober prijatelj Gerhard Berger. Bernieju Ecclestonu Sennova družina zaradi domnevno neprimernega odziva na Ayrtonovo smrt ni dovolila navzočnosti na dirkačevi zadnji poti, Max Mosley pa se je udeležil pogreba skoraj pozabljenega Ratzenbergerja.

V Imoli pester program in spominska slovesnost

Na 30. obletnico Ayrtonove smrti se v Imoli pripravljajo že nekaj časa. Od 21. marca, ko bi Senna dopolnil 64 let, pa do 2. junija bodo v San Marinu pripravili številne prireditve, razstave, družbene akcije in tudi dirke. V tem času sta na sporedu dve: 6 ur Imole od 19. do 21. aprila in dirka formule ena za VN Emilije - Romanje, ki jo bodo na dirkališču Enza in Dina Ferrarija izpeljali 19. maja. Glavni dogodek pa bo, razumljivo, 1. maja, ki so ga poimenovali Dan Ayrtona in Rolanda. Že zjutraj je na sporedu ekshibicijska dirka, ob 14.17 sledi spominska slovesnost v zavoju Tamburello, prizorišču nesreče. Ves dan bodo potekali tudi nogometni turnir, gledališka prireditev, brazilska zabava in druge dejavnosti. Vse to v čast dirkača, zaradi katerega so številni začeli spremljati in uživati v tem športu. In pa tudi dirkača, zaradi katerega je marsikdo po tistem koncu tedna v Imoli formuli ena pomahal v slovo.