(foto: Getty Images)
Dosežek Newcastle Uniteda, ki je po več kot pol stoletja osvojil lovoriko, sega tudi čez meje nogometa. V ozadju namreč stoji krut režim Savdske Arabije, ki denar v šport vlaga, da bi "spoliral" videz nedemokratične države.
Newcastle United je končno osvojil lovoriko! Prvič po neskončnih 56 letih! Prvič po letu 1969, ko je zmagal v pokalu velesejemskih mest, predhodniku pokala UEFA, oziroma lige Europa. Kar se tiče domačih lovorik, je bila to za Newcastle prva po letu 1955, ko so osvojili FA pokal.
In to, da je dal enega od dveh golov v finalu ligaškega pokala proti Liverpoolu branilec Dan Burn, domači fant, ki je od malih nog sanjal, da bo igral v črno-belem dresu, je samo še smetana na torti. Kakšna zgodba! Kako lepo! Kako čudovito! Kako prisrčno! To je lepota nogometa! Samo nogomet lahko vzbudi takšna čustva v tako raznoliki množici ljudi!
Na tisoče navijačev Newcastla, tako imenovani Geordie Nation, ki jim ta klub pomeni vse in še več, kar ni moglo verjeti, kako dobro so igrali njihovi ljubljenci, kako so bili suvereni, koncentrirani, pogumni in odločni. Povsem zaslužena zmaga! Liverpool je bil slab in nekonkurenčen (razen morda zadnjih nekaj minut), Newcastle pa razigran in borben. Slavje je trajalo pozno v noč. Kakšna zgodba! Kako lepo! Kako čudovito! Kako prisrčno! To je lepota nogometa! In tako naprej …
Velika večina angleških medijev je na takšen način poročala o slavju Newcastla v finalu ligaškega pokala. Le redki, zelo redki so sramežljivo izpostavili zoprni podatek, da je klub od oktobra 2021 v lasti Javnega investicijskega sklada "čudovite in prisrčne" Kraljevine Saudove Arabije in posledično njenega kronskega princa Mohameda bin Salmana. Če vas zanima, na kakšen način deluje zloglasni "sportswashing", si preberite poročila o Newcastlovem slavju in videli boste, kako je to videti v praksi.
Če bi to hoteli relativizirati, bi lahko izpostavili, da ni saudski Newcastle nič drugačen od Manchester Cityja, ki je v lasti Abu Dabija in Paris Saint-Germaina, ki je v katarski lasti. Toda primerjati avtokratska režima Združenih arabskih emiratov in Katarja z brutalnim režimom Saudove Arabije je smešno. Tako ZAE kot Katar "veselo" kršita človekove pravice, toda v primerjavi s saudskim režimom sta nedolžni ovčici.
Kje sploh začeti pri naštevanju zločinov saudske države, lastnice angleškega nogometnega kluba, ki je spisal tako "prisrčno" zgodbo z zmago v ligaškem pokalu?
Morda lahko začnemo s saudskim posredovanjem v jemenski državljanski vojni, ki se je začelo pred desetletjem in v zmanjšanem obsegu traja še danes. Saudova Arabija je s podporo ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade leta 2015 napadla jemenske upornike in v naslednjih letih pobila najmanj 11.000 ljudi, povzročila veliko humanitarno krizo in zagrešila mnoge zločine proti človeštvu.
Na Zahodu najbolj razvpit saudski zločin je verjetno umor disidentskega saudskega novinarja Jamala Khashoggija v prostorih saudskega konzulata v Istanbulu. Oktobra 2018 so ga agenti saudske tajne službe najprej mučili, nato pa ubili in razkosali njegovo truplo, da so se ga lahko znebili. Po nekaterih pričevanjih naj bi ga celo razkosali, ko je bil še živ. CIA je ocenila, da je umor naročil kronski princ Mohamed bin Salman osebno. Britanski medij Middle East Eye je citiral anonimni saudski vir, ki je trdil, da je eden od agentov bin Salmanu prinesel Khashogijeve odrezane prste kot dokaz, da je bila naloga opravljena. Bin Salman je te obtožbe zanikal in pri tem ga je podprl tudi tedanji (in sedanji) ameriški predsednik Donald Trump.
Po poročanju mednarodne nevladne organizacije Human Rights Watch so v zadnjih dveh letih saudski graničarji na saudsko-jemenski meji pobili na stotine afriških, predvsem etiopskih migrantov in prosilcev za azil, ki so poskušali ilegalno vstopiti v bin Salmanov raj na zemlji. Obmejni stražarji so na migrante, med katerimi je bilo ogromno žensk in otrok metali bombe ali pa so jih sistematsko postrelili iz bližine.
"Saudski graničarji pobijajo na stotine migrantov in prosilcev za azil na tem odročnem obmejnem področju, daleč od oči preostalega sveta," je povedala Nadia Hardman iz organizacije Human Rights Watch. "Zapravljanje milijard za nakupe nogometnih klubov in prirejanje velikih zabavnih prireditev, da bi izboljšali zunanjo podobo Saudove Arabije, ne bi smelo odvrniti pozornosti od teh grozljivih zločinov."
Ne bi smelo. Ampak "sportswashing" deluje. Drugače se ga niti ne bi posluževali. Živel Newcastle United! Kako lepo, da so po več kot pol stoletja osvojili lovoriko!
Nismo se pa še niti dotaknili tega, kako Saudova Arabija ravna s svojimi državljani in državljankami, za katere režim oceni, da "blatijo kraljevino doma in v tujini, pozivajo k uporu proti javnemu redu ter družbenim tradicijam in običajem ter izpodbijajo sodstvo in pravico." Inštruktorica fitnesa Manahel al-Otaibi je bila lani obsojena na 11 let zapora, ker si je drznila zagovarjati ženske pravice in je kljubovala restriktivnim normam oblačenja. Januarja 2023 je bila Salma al-Shebab obsojena na 27 let zapora, ker je na socialnih omrežjih zagovarjala pravice žensk.
Smrtne obsodbe za podobne "prekrške" so nekaj povsem običajnega v Saudovi Arabiji. Znani so tudi primeri, da so obsodili in usmrtili mladoletnike. Vsakršno zagovarjanje človekovih pravic ali nasprotovanje režimu se obravnava kot terorizem. Z mučenjem izsiljena priznanja krivde so redna praksa. V letu 2024 je saudski režim usmrtil 309 na smrt obsojenih zapornikov.
Ampak zgodba o tem, da je dal Dan Burn gol v finalu za klub za katerega je navijal od otroštva, je pa res prisrčna! In da je na igrišču skupaj z ekipo proslavljal predsednik kluba (in obenem predsednik saudskega Javnega investicijskega sklada) Yasir Al-Rumayyan, ki je ponosno dvignil v zrak ligaški pokal, je prav tako zelo prisrčno, kajne?