Prihodnji teden se bo sestal novi španski parlament, ki je tako razklan, da bodo pri sestavi nove vlade imele zadnjo besedo majhne stranke. Od njih je odvisno, ali bo Španija v naslednjih mesecih dobila vlado. Gre predvsem za katalonske in baskovske nacionaliste, ki so glavni poraženci zadnjih parlamentarnih volitev, na katerih so dobili le 25 od 350 mandatov.
Vox bi bil brez ministrov
Kralj Filip VI. je še na poletnih počitnicah in ni še jasno, ali bo podelil mandat za sestavo vlade 61-letnemu voditelju opozicijske konservativne Ljudske stranke Albertu Núñezu Feijóoju ali pa 51-letnemu socialističnemu premierju Pedru Sánchezu. S 137 poslanci je Ljudska stranka največja stranka v parlamentu, a Feijóo ne bo mogel sestaviti vlade. Podpira ga sicer skrajno desni Vox, ki pa ima po porazu na volitvah le še 33 poslancev (prej 52). V zadnjem tednu je Vox pristal na to, da bi ostal brez ministrov in iz poslanskih klopi podpiral Feijóojevo vlado, ker noče »vlade nacionalnega uničenja«, kot imenuje morebitno koalicijo socialistov in separatistov. Feijóo lahko računa na 173 poslancev, ker ga podpirajo še trije poslanci iz Navarre ter Kanarskih otokov.
A vsako vlado, ki bi se hotela opirati na Vox, bo odločno onemogočilo preostalih 177 poslancev z levice in iz bolj ali manj separatističnih strank. Ker pa je sodelovanje med obema zmernima in največjima strankama zelo slabo, ni pričakovati, da bi se socialisti v drugem glasovanju o Feijóoju kot kandidatu za mandatarja, ko zadošča navadna večina, vzdržali in mu tako omogočili manjšinsko vlado brez opiranja na Vox.
Boljše možnosti imajo socialisti
Več možnosti ima Sánchez, ki si prizadeva, da bi se njegovi socialisti s 121 poslanci povezali z levo koalicijo Sumar, ki jih ima 31, ter z baskovskimi in katalonskimi nacionalisti. Nujno pa potrebuje podporo sedmih poslancev separatistične stranke Junts Carlesa Puigdemonta, ki je leta 2017 na čelu katalonske vlade razpisal nezakoniti referendum o neodvisnosti. Zdaj kot politični emigrant živi v Belgiji, v Španiji pa ga čaka zapor. Ustavno sodišče je v četrtek zavrnilo pobudo, da bi obravnavalo zahtevo njegovih odvetnikov po odpravi zapornega naloga. Menda je odločitev ustavnega sodišča povezana tudi s tem, da je od Puigdemonta odvisno, ali bo Sánchez sestavil vlado. Oba sodnika, ki sta zavrnila obravnavo pobude, sta desničarja, tretji sodnik je glasoval proti takšni odločitvi.
Puigdemont, ki je najbrž s Sánchezom v neformalnih stikih, vsaj posredno, kot pogoj za podporo vladi zahteva amnestijo na vse sodne odločitve v zvezi s spodletelim referendumom leta 2017 in razpis novega referenduma, ki bi ga tokrat oblasti v Madridu priznale. Socialisti so že zavrnili obe zahtevi: pogajajo se lahko le o stvareh, ki jih dovoljuje zakon. Puigdemont pa se zdaj obotavlja. Če bo sedem njegovih poslancev zavrnilo podporo Sánchezu, bi najbrž že letos prišlo do novih volitev. A po njih bi desnica lahko sestavila vlado, ki bi bila sovražna do katalonskih separatistov.