Prvi maj, praznik dela

Več delovno aktivnih oseb

Lani je bilo približno 941.300 delovno aktivnih ali za 19,0 % več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo okoli 791.300. Med njimi se je nekoliko zmanjšal delež žensk, in sicer s 45,2 % na 44,9 %. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti ob koncu prejšnjega leta znašala 4,9 % - med ženskami (5,3 %) je bila višja kot med moškimi (4,6 %) -, pred desetletjem je bila skoraj trikrat višja, 13,5-odstotna.

Samozaposlenih je bilo ob koncu lanskega leta približno 101.700, še za okoli 50 več jih je bilo mesec prej, ko je njihovo število doseglo najvišjo vrednost doslej.

Povprečna starost delovno aktivnih narašča

Lani je povprečna starost delovno aktivnih znašala 43,6 leta, deset let prej pa 42,0 leta. Zvišala se je tako med moškimi kot tudi med ženskami. Pri prvih je zrasla za 1,3 leta, pri drugih pa za 2,0 leta. Vzrok za višjo povprečno starost delovno aktivnih žensk gre iskati v tem, da se v povprečju šolajo dlje in zato nekoliko pozneje vstopijo na trg dela. Pokojninska reforma iz leta 2012 pa je prinesla tudi postopno izenačenje spolov ob dvigu upokojitvene starosti na 65 let in bonuse za ostajanje v zaposlitvi po izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev.

Tudi po več aktivnih zaposlitev za doseganje polnega delovnega časa

Povprečni delovni oz. zavarovalni čas delovno aktivnih je lani znašal 0,1 ure na teden manj kot pred desetimi leti (39,7). Pri moških je bil v 2013 za 0,7 ure na teden daljši kot pri ženskah, lani se je ta razlika zmanjšala na 0,5 ure na teden.

Leta 2023 je bilo nekaj več kot 903.600 oseb zaposlenih za polni delovni čas, od tega jih je okoli 890.600 ta obseg doseglo z delom v okviru ene aktivne zaposlitve. Skoraj 13.000 pa je bilo takšnih, ki so do polnega delovnega časa sočasno opravljali več zaposlitev (tudi do 9). Po drugi strani je bilo nekaj manj kot 37.700 zaposlenih za delovni čas, krajši od polnega. Med njimi je nekaj več kot 500 oseb sočasno opravljalo več zaposlitev (do 5), a še vedno niso dosegle polnega delovnega časa.

Več delovno aktivnih z daljšo odsotnostjo z dela

Ob koncu lanskega leta je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 46.800 ali 5,0 % delovno aktivnih prebivalcev. Od tega je bilo nekaj manj kot 14.000 oseb odsotnih zaradi starševskega varstva oz. porodniškega dopusta, nekaj več kot 32.800 pa jih je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih (tj. več kot 30 delovnih dni na referenčni datum). Konec leta 2013 je bilo z dela dlje odsotnih nekaj več kot 30.400 ali 3,8 % delovno aktivnih prebivalcev. Razmerje med dolgotrajno bolniško odsotnimi in odsotnimi zaradi starševskega varstva oz. porodniškega dopusta pa je bilo precej bolj izenačeno kot lani. Rast števila prvih je povezana z zviševanjem povprečne starosti delovno aktivnih, po letu 2020 pa je to tudi posledica epidemije covida-19.

Ženske v povprečju bolj izobražene

Konec prejšnjega leta je bilo 54,2 % delovno aktivnih s srednješolsko izobrazbo oziroma za 3,1 odstotne točke manj kot pred desetletjem. Prav tako je za 2,9 odstotne točke upadel delež oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo (na 9,3 %). Po drugi strani pa se je za 6,0 odstotne točke povečal delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo (na 36,5 %). Izrazitejše spremembe v izobrazbeni strukturi so se zgodile pri ženskah. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela višje- ali visokošolsko izobrazbo (48,4 %); to je bilo za 8,8 odstotne točke več kot pred desetimi leti. Delež žensk s srednješolsko izobrazbo se je zmanjšal za 5,4 odstotne točke (na 44,2 %), z osnovnošolsko izobrazbo pa za 3,3 odstotne točke (na 7,4 %).

Naraščanje števila delovno aktivnih tujcev

Število in delež delovno aktivnih tujih državljanov (brez kmetov) sta se v zadnjih desetih letih več kot podvojila. V 2013 jih je bilo nekaj več kot 50.000, kar je predstavljalo 6,6 % delovno aktivnih. Prihajali so iz 114 držav, največ iz Bosne in Hercegovine. Konec prejšnjega leta se je njihovo število dvignilo na nekaj več kot 138.300 ali 15,0 % delovno aktivnih. Prihajali so iz 146 držav, še vedno je bilo največ državljanov BiH.

V Sloveniji je ob koncu prejšnjega leta delalo tudi nekaj manj kot 6.800 tujcev dnevnih migrantov iz sosednjih držav. V primerjavi z letom 2013, ko jih je bilo nekaj več kot 2.100, se je njihovo število potrojilo. Najbolj se je povečalo število hrvaških državljanov, ki dnevno prihajajo na delo v Slovenijo, in sicer za okoli 4.000. Rast števila je mogoče povezati z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo na sredini leta 2013 in vstopom v schengensko območje 1. januarja 2023.

Več delovno aktivnih v večini področij dejavnosti

V gradbeništvu se je število delovno aktivnih v zadnjih desetih letih dvignilo za 48,3 % ali za nekaj več kot 25.100, na okoli 77.200. V tem področju dejavnosti je tudi najbolj zrasel delež med vsemi delovno aktivnimi, in sicer s 6,6 % na 8,2 %. Tehnološki napredek v zadnjem desetletju pa je informacijske in komunikacijske dejavnosti postavil k vrhu lestvice po rasti števila delovno aktivnih, saj se je to v omenjenem področju dejavnosti povečalo za 44,4 %.