"Če Švicarka ne bi padla name, bi verjetno zmagala"

“Če Švicarka ne bi padla name, bi verjetno zmagala”

Anita Horvat se veseli nove velike medalje. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Anita Horvat, ki je Sloveniji prinesla drugo medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu, je imela sto metrov pred koncem občutek, da bo zmagala. Z bronasto medaljo, njeno drugo z velikih tekmovanj, je kljub temu seveda zelo zadovoljna.

“Super je bilo. Dala sem vse od sebe. V zadnjih stotih metrih sem dobila občutek, da bom zmagala, a potem mi je Švicarka padla na nogo, izgubila sem korak, ampak sem še vedno prišla do bronaste medalje, kar je super. Zadovoljna sem,” je bila po nastopu vesela Anita Horvat, ki je z rezultatom 2:02,52 za dve desetinki zaostala za srebrno Francozinjo Claro Liberman in dosegla 43 stotink slabši izid od novopečene evropske prvakinje Poljakinje Anne Wielgosz.

Finale ženskega teka na 800 metrov je bil dramatičen. Ne samo zaradi majhnih razlik na vrhu – četrtouvrščena Italijanka Eloisa Coiro je za našo tekačico zaostala za vsega sedem stotink -, ampak tudi zaradi prerivanja in gneče, v kateri je sto metrov pred koncem padla morda celo prva favoritka za zmago Švicarka Audrey Werro, ki je bila lastnica najboljšega letošnjega izida med nastopajočimi.

Najboljše tri v teku na 800 metrov. FOTO: Profimedia.

“Izgubila sem korak, spet sem morala začeti sprintati”

“Ne vem, kaj se je zgodilo, sem pa čutila, ker mi je padla na nogo. Takrat mi je nogo zabilo na tla, namesto da bi naredila korak. Izgubila sem korak, morala sem še enkrat začeti sprintati, bila sem preveč utrujena in zagotovo izgubila kakšno stotinko,” je povedala o tem.

“Dala sem vse od sebe, več kot to pa ne morem narediti. Če ne bi Švicarka padla name, bi verjetno zmagala,” je nadaljevala naša odlična tekačica, ki je bila v vlogi mlade švicarske atletinje pred leti tudi sama.

Leta 2022 je bila med glavnimi kandidatkami za medalje na evropskem prvenstvu v Münchnu, a je padla in s tekmovanjem končala že v kvalifikacijami.

“Na koncu se je izkazalo, katera je bila mentalno močnejša”

Podobni zapleti so se ji zgodili še kdaj, tudi v letošnji sezoni, a tokrat se je na misijo podala kot prava borka.

Pogumno in odločno. Tekmicam ni dopustila, da bi ji prekrižale načrte. Izkušnje, ki jih je v zadnjih letih nabrala, so očitno naredile svoje.

“Danes je bila miselnost na progi zelo pomembna. Na koncu se je izkazalo, katera je bila mentalno močnejša. Ko je postalo težko in sem videla, da so preostale tekmovalke še vedno močne, mi je bilo še težje, ampak sem vedela, da se vse počutimo enako. Samo nisem smela odnehati,” je razložila Horvat, ki je v Apeldoornu prišla še do druge medalje z dvoranskih evropskih prvenstev. Pred dvema letoma je v Istanbulu osvojila srebrno.

Vesela, da je lahko odtekla častni krog z zastavo

“Tako vesela, kot sem bila v Istanbulu, sem tudi danes. Ti dve medalji sta povsem drugačni. Drugačna priprava, drugačen stres. Vesela sem. Ko sem prišla v cilj, sem vedela, da sem tretja, ampak vedno pogledam na semafor za potrditev. Ko sem videla, da se je izpisalo moje ime, se mi je od srca odvalil kamen,” je povedala tekačica, ki se je teku na 800 metrov posvetila šele pred nekaj leti, pred tem pa nastopala na enkrat krajši razdalji, na kateri je tudi slovenska rekorderka.

Tokrat je – za razliko od Istanbula – v nabito polni dvorani Omnisport, v katero se je nagnetlo pet tisoč bučnih navijačev, po nastopu s slovensko zastavo odtekla tudi častni krog.

“V Turčiji mi to ni uspelo, saj smo tekmovalke takoj odšle s tekmovališča, zato sem si že pred tekmo rekla, da bom danes, če dobim medaljo, res uživala v častnem krogu. In tudi sem. Gledalcev pa sploh nisem opazila, dokler nisem odtekla častnega kroga,” je opisala osredotočenost med tekmo, priznala pa, da je bila pred njo zelo živčna.

Častni krog s slovensko zastavo. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Ure pred tekmo so bile grozne

“Grozno je bilo. Bila sem živčna od sekunde, ko sem se zbudila. Ponoči sem se zbujala. Nisem mogla spati. Ko sem se zjutraj zbudila, sem bila utrujena, zategnjena. Ni mi bilo lepo. Potem sem naredila iztek, se pripravila na tekmo, tako da je počasi tudi živčnost deloma izginila, ampak se je pred tekmo spet nakopičila,” je za konec ure pred novim tekom, ki se bo za vedno zapisal v zgodovino slovenske atletike, opisala Horvat, ki je letošnjo zimo prebila na španskem otoku Lanzarote, kar se je izkazalo za zadetek v polno.

“Da, res se je. Tam je super. V klubu smo zmenjeni, da pri njih treniram. Tam imam vse pogoje. Stadion, fitnes, bazene … Odlično je,” je zaključila, ovita v slovensko trobojnico.