Kot piše Štajerski tednik, bi lahko okoli 50 lovskih družin v Sloveniji ostalo brez svojega premoženja. Država namerava nacionalizirati njihova zemljišča, čeprav so v zemljiški knjigi vpisane kot lastnice. Zemljišča so v preteklosti kupovali lovci z lastnim denarjem, zdaj pa država od njih zahteva, da se na njihovo premoženje prenese na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, ki lovskim družinam že nekaj časa pošilja v podpis pogodbe o prenosu lastništva na državo. Proti tistim, ki ne podpišejo, pa vlagajo tožbe.
»Nimamo denarja, da bi se lahko uspešno branili proti državi. Lovska zveza Slovenije (LZS) nam sicer pomaga z nasveti, vendar to ne bo dovolj,« je za omenjeni tednik povedala starešina LD Markovci Lidija Šmigoc.
»Zgodba se je začela leta 1992, ko je bi sprejet zakon o skladu kmetijskih zemljišč. Takrat so v 14. členu zapisali, da se splošno ljudsko premoženje prenese na sklad. Takrat se ni kaj veliko razmišljalo o tem, kakšne posledice bo to imelo. Dejstvo je, da so vse lovske, ribiške družine, turistična in planinska društva, ki so imela svoje premoženje, takrat tega lahko vpisovali v zemljiško knjigo le kot splošno ljudsko premoženje, ker se je pač štelo, da je to neka širša družbena lastnina.
Čeprav so morali kupiti zemljišče, kupili so kmetijo, kjer so naredili lovski dom, ampak ko so prišli s temi papirji, tega niso mogli vpisati na ime lovske družine, ampak kot splošno ljudsko premoženje, ki ga je upravljala lovska družina. In ko se je začel prenos na sklad v bistvu ni bilo nobenega razumevanja tega, da so lovske družine za potrebe delovanja društva kupile to zemljišče.
Da smo kupili travnik, pašnik ali jaso, da smo to vzdrževali in da smo to namenili za prehrano divjadi, ker pač upravljamo divjad. Ampak ker je bilo vpisano kot splošno ljudsko premoženje in ker je bila to določba v 14. členu, nam zdaj to po vrsti jemljejo,« je za Svet24TV povedal predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač.
Ob tem je zanimivo, da je država vrnila zemljišča pašnim skupnostim, kljub temu da so bila v zemljiški knjigi prav tako vpisana kot splošno ljudsko premoženje. V lovskih družinah so si veliko obetali od napovedane dopolnitve zakona o divjadi in lovstvu, v katerem je bil tudi predlog o neodplačnem prenosu lastninske pravice v korist lovskih družin in Lovske zveze Slovenije, vendar so ta člen tik pred obravnavo v državnem zboru izločili in vsa prizadevanja so padla v vodo.
»Tudi lovci bomo očitno morali svoje pravice zahtevati pred parlamentom. Pri tem pričakujemo podporo LZS, ki bi morala celotno zadevo dati v presojo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Posamezna lovska družina je premajhna, da bi to lahko storila sama,« je še dejala Lidija Šmigoc za Štajerski tednik.