Leto 2022 se je izteklo in je pri številnih pustilo različne vtise, bodisi pozitivne bodisi negativne. Za vas smo zbrali nekaj bolj odmevnih dogodkov, ki so zaznamovali leto 2022, tako na ravni Maribora in Slovenije kot tudi na svetovni ravni.
Preobrazba Lenta še danes buri duhove
Tako kot cel svet se je tudi Maribor tekom leta razvijal in spreminjal. Verjetno največja sprememba, ki je še vedno v teku, je preobrazba Lenta, ki je povzročila tudi nekaj nejevolje, predvsem zaradi spremenjenega prometnega režima.
Izvajanje del poteka v treh etapah, začel se je na zahodnem delu Lenta med Studenško brvjo in Ribiško ulico, nato pa še v dveh etapah proti vzhodu do Vodnega stolpa. MO Maribor je meseca maja podpisala pogodbo z izvajalcem del za obnovo nabrežja Drave – Lent. Pogodba vredna 7,7 milijona evrov je bila podpisana s Cestnim podjetjem Ptuj, d. d., od tega je občina 2,4 milijona evrov pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj z mehanizmom Celostnih teritorialnih naložb (CTN).
Projekt bo povezal Dravo preko srednjeveškega dela mesta do parka in hribovitim zaledjem mesta. Kot je poudaril župan, se bodo pri projektu srečali s štirimi izzivi, in sicer s sobivanjem gradnje in stanovalcev, ki živijo na območju izvajanja projekta ter, skušali bodo omogočiti gostinskim lokalom, da bodo med gradnjo lahko čim dlje delovali. Prav tako se bodo pri projektu srečali še z izzivi povezanimi s parkiranjem na Lentu in skrbjo za dobro pretočnost prometa.
Maribor bogatejši za brv in panoramsko kolo v prazničnem času
Brv čez Dravo se nahajala pri Starem mostu in povezuje Lent na levem in Tabor na desnem rečnem nabrežju, kjer je nekoč že stala.
V poletnih mesecih se je izvajalo temeljenje na obeh straneh reke Drave in v sami rečni strugi. Jeseni pa je izvajalec začel z montažo jeklene konstrukcije. Pred tem je bilo še ogromno dela, ki se ni odvijalo na lokaciji, saj je šlo za pripravo in izdelavo konstrukcije. Jeklena konstrukcija, dolga 133 metrov in težka okoli 40 ton, je na začetku decembra povezala oba bregova reke.
Izgradnja brvi je ocenjena na 4,5 milijona evrov, od tega bo 2,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Rok za dokončanje pogodbenih del je konec februarja 2023.
Tudi izgradnja nove brvi je burila duhove. Tisti, ki je z izgradnjo niso strinjali so to tudi jasno pokazali.
Veliko pozornosti je pritegnilo tudi nedavno postavljeno 23 metrov visoko panoramsko kolo, ki je v Mariboru pričaralo praznično vzdušje. Gre vsekakor za najbolj vidno novost letošnjega programa Čarobni Maribor. Postavljanje naj bi trajalo 2 do 3 dni. Lani je na Glavnem trgu veliko pozornosti pritegnil pravljični vrtiljak. V želji po dodajanju novih elementov, so se organizatorji lotili postavitve velikega kolesa.
A le dan po otvoritvi Čarobnega Maribora, se je glavna atrakcija ustavila. Okvara se je zgodila med vrtenjem kolesa, a je organizatorjem uspelo toliko zagnati napravo, da so obiskovalci v gondolah sestopili varno na tla. Kriva je tehnična napaka z napajanjem.
Obratovanje kolesa je postalo tako odvisno od vremena. Če bo suho, bo panoramsko kolo normalno delovalo. Če bodo dež, sneg, vlaga, spolzko, pa ne dela, saj je takšen varnostni protokol.
Županov incident z mladoletnikom zaradi teniške žogice
Aprila smo bili v Mariboru priča županovem verbalnem in fizičnem obračunu s 13-letnikom, ki se je odvil kar na ulici. Do incidenta naj bi prišlo, ker naj bi otroci pobirali teniške žogice iz smeti, potem ko naj bi trenerji dovolili otrokom, da jih vzamejo. Župan naj bi sprva pričel z verbalnim poniževanjem, nato pa se enega izmed otrok lotil tudi fizično.
Župan je trdil, da se je odzval na vandalizem: “Na vandalizem sem se in se bom zmeraj odzval. Prav tako menim, da je nedopustno, da se na dobronamerna opozorila starejših najstniki (ali kdorkoli) odzivajo z žaljivkami in zmerjanji. Počakal sem, da je fant poklical očeta in tudi njemu povedal, da je sin poškodoval opremo teniškega kluba in se obnašal povsem nespoštljivo. Dogodku so bili priča tudi drugi. Razumem, da so še otroci in navihani, vseeno pa nimajo pravice uničevati tuje lastnine,” je takrat zapisal. Po incidentu so obstajale špekulacije, da bo župan s položaja odstopil, a tega ni nameravala storiti.
Po incidentu z mladoletnikom, ki naj bi mu župan povzročil lažje telesne poškodbe, je bila na sodišče podana kazenska ovadba.
Grozljiva dejanja neposredno v Mariboru
Poleg vseh škandalov in projektov, ki so razdvajali Maribor smo bili žal tudi priča nekaj res brutalnim dejanjem. Sem zagotovo sodi srhljiv napad 22-letnika na 2-letno punco v mariborskem Mestnem parku. Mladenič je punci odrezal palec, jo do neprepoznavnosti iznakazil po obrazu, porezal po ušesu in nekajkrat zabodel v predel trebuha. Žrtev napada je bila nato prepeljena v mariborski UKC, kjer se je borila za življenje.
Po dejanju je kraj dogodka zapustil, pozneje pa se je vrnil v park po pozabljen nahrbtnik. Razlog za dejanje naj bi bilo ljubosumje, saj je dekle vztrajno zavračalo razmerje z njim.
Tudi napad v Magdalenskem parku ni bil nič manj grozljiv. Tam so neznanci 17-letnika pred središčem alternativne kulture Pekarna večkrat zabodli. Šlo bi naj za skupinico (treh) mladoletnikov, ki so od njega zahtevali mobilni telefon.
Eden prvih, ki je mladoletniku pomagal, je legenda Pekarne Dejan Žižek – Žiža, ki na tamkajšnjem območju tudi živi. Brez njegove pomoči bi mladoletnik najverjetneje izkrvavel.
Tragična vest je prihajala tudi iz UKC Maribor, kjer je življenje izgubila sveže pečena mamica. Žensko so v UKC Maribor sprejeli prvega marca. Noseča naj bi bila 39 tednov, otrok pa je bil torej polno donošen, po poročanju Večera pa tudi zdrav. Mlada mamica je umrla dva dni po porodu. Ginekologinja naj bi ji svetovala carski rez, ob obratu ploda pa naj bi prišlo do notranjih krvavitev.
Zaupala je stroki in po informacijah Večera podpisala soglasje za predlagani postopek. Po neuradnih podatkih naj bi porodnico pri tem obšla slabost, medicinsko osebje je nemudoma opravilo carski rez, otroka so rešili, stanje matere pa se je domnevno zaradi notranjih krvavitev tako hudo poslabšalo, da jim ji življenja ni uspelo rešiti. Umrla je dva dni po porodu.
Slovenijo je pretresel največji požar v zgodovini
Požar na Krasu, ki sodi med največjega v zgodovini samostojne Slovenije je izbruhni sredi izjemno sušnega poletja in je terjal ves napor gasilcev, da so ga uspeli obvladati. V obširni akciji so sodelovali tako poklicni kot prostovoljni gasilci in vojaki, ki so se s pomočjo letal in helikopterjev spopadali z ognjenimi zublji.
Ob taki katastrofi, kot je bil ogromen požar smo Sloveni ponovno stopili skupaj in si pomagali. Na tisoče prostovoljnih gasilcev se je sredi noči odpravilo na požarišče, kjer so naredili vse, da bi obvarovali tamkajšnje prebivalce pred najhujšim.
Škoda v gozdovih znaša 24,91 milijona evrov. Na kmetijskih zemljiščih je medtem nastalo za skoraj 579.200 evrov, v gospodarstvu pa 369.000 evrov škode.
Škoda na uničenih objektih dosega 190.800 evrov, delna škoda na stavbah 237.100 evrov, škoda na gradbeno-inženirskih objektih okoli 67.200 evrov, škoda na dveh državnih cestah 67.400 evrov, škoda v energetiki 257.400 evrov, škoda v lovstvu pa 194.000 evrov. Škoda na kulturni dediščini je vključena v delni škodi na stavbah, v vladnem gradivu ocenjuje državna komisija.
Za nami je “supervolilno leto”
Naposled se vendarle izteka “supervolilno leto” in potem ko smo glasovali na državnozborskih, predsedniških lokalnih volitvah in nam koncu še na volitvah za referendume. Razen nekaterih večjih ali manjših rošad na političnem parketu, je posledica supervolilnega leta tudi nizka volilna udeležba, pričakovanja volilnega telesa pa so, kot se zdi, še vedno enaka, denimo v lokalnem okolju, kjer “lokalni šerifi” (še vedno) posredujejo pri reševanju težav na osebnem nivoju, ocenjuje dr. Nejc Brezovar, univerzitetni diplomirani pravnik in doktor pravnih znanosti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, sicer pa velik poznavalec politične atmosfere pri nas.
In kaj točno nam je prineslo “supervolilno leto”? Na dan parlamentarnih volitev, smo se odločali, kdo bo nas bo zastopal v Državnem zboru. Največ podpore je prejelo Gibanje svoboda, in sicer 34,45 odstotka, sledi SDS z 23,48 odstotka, NSi s 6,86 odstotka, SD s 6,69 odstotka ter Levica s 4,46 odstotka.
Na predsedniških volitvah sta se v drug krog prebila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, ki je zase prepričala volivce in tko postala prva predsednica republike. Tudi na lokalnih volitvah smo bili deležni drugega kroga, kjer sta moči pomerila Saša Arsenovič in Franc Kangler, slednjemu ni uspelo prepričati volivce, nakar je novi mariborski župan postal Arsenovič.
Zadnje letošnje volitve so bile namenjene glasovanju o treh zakonodajnih referendumih. Govora je bilo o noveli Zakona o vladi (ZVRS-J), noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A) in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B). Večina volivk in volivcev je glasovala za uveljavitev teh zakonov.
Iskalna akcija s tragičnim koncem
V slovenskih, hrvaških in srbskih medijih je letos odmevala predvsem iskalna akcija Mateja Periša. Zgodba izginulega Periša je imela številne zaplete in skrivnosti, ki se žal ni imela srečnega konca.
Matej se je ob izteku leta 2021 odpravil s prijatelji v srbsko prestolnico. 30. decembra, kjer so večerjali v eni izmed restavracij, nato pa se odpravili v klub Gotik (sedaj Magacin),kjer sicer niso imeli rezervacije, a so vendarle uspeli vstopiti v klub, piše srbski Alo. Po tej noči je Matej izginil. Po dolgi iskalni akciji, ki je dobila veliko pozornosti, se je iskanje pogrešanega Splitčana končalo v sredini maja, ko so iz reke potegnili njegovo truplo.
Čeprav obdukcija ni pokazala, da je Matej umrl nasilne smrti, je pa pokazala nekaj drugega. “Rezultati toksikoloških analiz so pokazali prisotnost toksičnih koncentracij amfetaminov v krvi in organih, ob prisotnosti etilnega alkohola. Prav tako so bili v vzorcu las ugotovljeni sledovi kokaina in benzoilekgonina,” so takrat sporočili s tožilstva.
Vojna, ki traja vse do današnjih dni
Svet je februarja pretresel začetek ukrajinsko-ruskega konflikta. Marsikdo bi enostavno dejal, da gre za vojno, a je ruski predsednik besedo “vojna” uporabil pred kratkim.
Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na Ukrajino in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinski konflikt, ki ga je začela leta 2014. Zaradi invazije je na obeh straneh umrlo na desettisoče ljudi, povzročila pa je tudi največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni, saj je svojo državo zapustilo okoli 7,3 milijonov Ukrajincev, tretjina vsega prebivalstva pa je bilo razseljenega. Rusija je zaradi bega pred Putinovim režimom doživela največjo gospodarsko in politično emigracijo po oktobrski revoluciji leta 1917. Vojna je poleg tega povzročila tudi globalno pomanjkanje hrane in energetsko krizo, s katero se soočamo še danes.
Poslovili so se enkratni ljudje
Med vzponi in padci smo leta 2022 bili deležni tudi smrti nekaterih znanih in priljubljenih ljudi.
Sem zagotovo sodi britanska kraljica Elizabeta II., ki se je 8. septembra poslovila po več kot 70 letih na prestolu. Potem ko so iz Buckinghamske palače sporočili, da je kraljica zaradi strahu za njeno zdravje pod nadzorom zdravnikov, je pri 96 letih umrla na dvorcu Balmoral na Škotskem, v zadnjih trenutkih pa je bilo ob njej tudi več članov kraljeve družine.
Umrla je tudi legenda Rock and rolla. Ameriški glasbenik Jerry Lee Lewis je veljal za enega od pionirjev rock and rolla in sorodnega rockabillyja. Jerry Lee Lewis je Imel ključno vlogo pri oblikovanju nastajajočega zvoka tega žanra. Star je bil 87 let. Med njegove najbolj znane uspešnice sodi skladba Great Balls of Fire, piše STA. Zvezdnik, ki je bil znan po svetlih laseh, agresivnem igranju na klavir in neobičajnih odrskih nastopih, je umrl naravne smrti. Lewis je v karieri, ki je trajala več kot sedem desetletij, posnel več kot 40 albumov. Prejel je štiri nagrade grammy, med njimi nagrado za življenjsko delo. Leta 1986 so ga sprejeli v Dvorano slavnih rock and rolla.
Po težki bolezni je umrl nekdanji jugoslovanski reprezentant in nogometaš Crvene zvezde Siniša Mihajlović. Zadnje dve leti in pol zdravil zaradi levkemije, stanje se mu je ves čas menjalo, ko se je vrnil na klop italijanske Bologne, je bilo videti, da bo bolezen premagal. A zadnje dneve se mu je stanje poslabšalo. Kot igralec je za reprezentanco odigral 63 tekem in dosegel deset golov, spomine nanj pa imajo tudi slovenski nogometaši. Leta 2000 na evropskem prvenstvu na Nizozemskem in v Belgiji je na tekmi proti Sloveniji prejel rdeč karton, Srbi pa so po njegovi izključitvi izničili vodstvo tekmecev 3:0 in izenačili.
Foto: Twitter.
Boj z boleznijo je izgubil tudi znani hrvaški pevec Massimo Savić. Njegova družina je sporočila, da se je v 61. letu po kratki bolezni poslovil. Umrl je v bolnišnici Vinograd, kjer se je zdravil zaradi raka na pljučih. Žalostno novico so potrdili tudi pri založbi Aquarius Records. Eno največjih prelomnic njegove kariere je pomenil album Vještina, ki ga je izdal leta 2004. Njegov zadnji album je izšel leta 2018.
Pred kratkim pa je slovensko javnost pretresla smrt slikarja Domna Slana. Bil je brat priljubljenega pevca Jana Plestenjaka. Priljubljeni slovenski pevec Jan Plestenjak je danes sporočil žalostno vest. Slana bi 23. januarja, bi praznoval svoj 56. rojstni dan. Živel je v Puštalu pri Škofji Loki in deloval kot samostojni umetnik. Slikal je v tehnikah akvarela in olja na platno, kot tenkočutnega opazovalca narave pa ga je privlačila spremenljivost njenih pojavov, je zapisano v spletnem biografskem leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin, piše STA. Smrt Domna Slane prihaja osem mesecev po smrti njegovega očeta Franceta. Eden najbolj plodovitih slovenskih slikarjev je v starosti 95 let umrl konec letošnjega aprila.
Foto: Instagram, Jan Plestenjak.
Tik pred iztekom leta pa se je svet šport zavil v črnino. Poslovila se je namreč nogometna legenda. V 83. letu je umrl legendarni brazilski nogometaš Pele. Za vedno se je poslovil v krogu družine v bolnišnici Albert Einstein v Sao Paulu, potem ko se mu je 21. decembra zdravstveno stanje zaradi raka poslabšalo.
Na zadnji dan v letu se je poslovil še zaslužni papež Benedikt XVI. Umrl je v 96. letu v samostanu Mater Ecclesiae v Vatikanu, že več mesecev pa je bilo znano, da je fizično šibak. Bil je prvi papež, ki je po skoraj 600 letih odstopil s položaja in drugi, ki ni bil Italijan v zadnjih 500 letih.
