Podatki namreč kažejo, da letno v Evropski uniji v smeteh konča kar 88 milijonov ton hrane, kar je približno petina vse proizvedene hrane. Slovenec v povprečju na leto zavrže neverjetnih 72 kg hrane. To nas postavlja pred neprijetno resnico v sistemu obilja, kjer je izbira neskončna, smo izgubili stik s pravim pomenom hrane.

Foto: AdobeStock
Foto: AdobeStock

Številni od nas niti ne opazimo, koliko hrane zavržemo. Verjetno je to posledica prevelikih in nepremišljenih nakupov, čezmernega kuhanja in našega odnosa do hrane, ki je postala nekaj samoumevnega. Čas je, da se zavemo svoje odgovornosti in začnemo zmanjševati količino hrane, ki konča v smeteh, saj gospodinjstva zavržejo največ hrane, in sicer kar 47 %. Pripravili smo nekaj uporabnih nasvetov, kako zmanjšati količine zavržene hrane in pri tem tudi privarčevati.

Nakupujte le tisto, kar potrebujete

Ko stopite v trgovino, nakupujte odločno in premišljeno. Akcije so lahko ugodne le, če živila tudi dejansko porabite. In še eno zlato pravilo: ne vstopajte v trgovino lačni! Prav ta občutek lahko sproži nepremišljene nakupe, ki se pozneje izkažejo za nepotrebne. Namesto tega si vzemite čas, osredotočite se na svoje resnične potrebe in se izognite impulzivnim nakupom, ki bi vas lahko stali več, kot si želite.

Skrbno načrtujte jedilnike

Velik del hrane konča v smeteh zato, ker je preprosto preveč skuhamo ali pa je ne pojemo pravočasno. Zato je ključno, da obroke skrbno načrtujemo vnaprej. Preden se odpravite v trgovino, sestavite seznam živil, ki jih resnično potrebujete. S tem boste preprečili impulzivne nakupe in se izognili kopičenju hrane, ki bi jo pozneje lahko zavrgli. S skrbnim načrtovanjem obrokov ne boste le zmanjšali količine zavržene hrane, ampak tudi prihranili denar in čas.

»Hrana ni in ne sme biti odpadek. Tudi iz živil, ki na prvi pogled niso videti najlepša ali jim bo kmalu potekel rok, lahko ustvarimo novo zanimivo jed. Preprosti ostanki od kosila ali večerje lahko z nekaj truda postanejo prave gurmanske kreacije,« je povedal Sašo Šketa, kulinarični bloger in velik zagovornik hranozavestnega življenjskega sloga.

Iz ostankov pripravite okusne jedi

Ostanki hrane so lahko zakladnica novih jedi. Zelenjava, testenine, krompir, kruh, sadje – vse to so sestavine, ki jih lahko preoblikujete v raznolike in okusne jedi. Zakaj bi zavrgli hrano, ko pa lahko ustvarite nekaj čisto novega in neverjetno okusnega. Na spletu je na voljo veliko zanimivih receptov, ki vam bodo pomagali izkoristiti vsak košček hrane.

Zelenjavne juhe, enolončnice, testeninske omake, jedi v voku, omlete – možnosti so neomejene. Ne pozabite tudi na »grdo« sadje – iz njega lahko pripravite osvežilne smoothije, slastne pite ali dišeče kompote.

Sašo Šketa, kulinarični bloger, na Lidlovem dogodku Zbudi svojo hranozavest pripravlja jedi iz ostankov hrane. Foto: MP produkcija
Sašo Šketa, kulinarični bloger, na Lidlovem dogodku Zbudi svojo hranozavest pripravlja jedi iz ostankov hrane. Foto: MP produkcija

Organizirajte hladilnik

Redno pregledovanje in urejanje vašega hladilnika sta v veliko pomoč, da hrane ne boste zavrgli. Ko prinesete domov nova živila, jih postavite v zadnji del hladilnika, medtem ko naj bodo tista, katerih rok uporabe se bliža koncu, vedno na dosegu roke. S tem preprostim trikom boste poskrbeli, da boste hrano porabili pravočasno, preden ji preteče rok uporabe. Prav tako boste tudi vedno imeli pri roki sveže in okusne sestavine za svoje obroke.

Poznavanje oznak na živilih "porabiti do" in "uporabno najmanj do"

Hrano zavržemo tudi zaradi nepoznavanja oznak. Oznaka "porabiti do" označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo, po preteku tega datuma pa jih ne smemo uporabljati. To oznako najdemo na svežih živilih, ki se hitro kvarijo. Takšna živila kupujte sproti, in ne na zalogo. Oznaka "uporabno najmanj do" predstavlja fleksibilnejši način uporabe izdelka in označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živilo ohranja pričakovano kakovost. Po preteku tega datuma so živila, kot so riž, testenine, polenta in druga, varna za uporabo, vendar pa začne njihova kakovost počasi upadati.

Pravilno shranjujte hrano in uporabite zamrzovalnik

Kar nekaj hrane konča v smeteh zaradi nepravilnega shranjevanja, zato je pomembno, da v hladilniku vzdržujete ustrezno temperaturo, ki naj ne presega petih stopinj Celzija. Hrano shranjujte v hermetično zaprtih posodah ali vrečkah, saj boste tako podaljšali rok uporabnosti. Veliko hrane lahko tudi zamrznete, in če ste je skuhali preveč, jo zamrznite za poznejšo uporabo. Pomembno je, da vso zamrznjeno hrano označite z datumom, da boste lahko spremljali, koliko časa je že v zamrzovalniku.

Zavrženo hrano plačujemo trikrat

Ko hrano zavržete, jo v resnici plačate trikrat: najprej pri nakupu, nato pri pripravi, obdelavi in shranjevanju, pri čemer porabljate energijo, in nazadnje sledi še strošek odvoza neporabljene hrane. Še več, zavedati se je treba, da s tem, ko zavržete hrano, zavržete tudi vse naravne vire, energijo in delo, ki je bilo vloženo v pridelavo. Prav tako pa z zavrženo hrano prispevate k povečanju toplogrednih izpustov. Z zmanjšanjem zavržene hrane boste prihranili, spoštovali naravne vire in delo ter varovali okolje.

Trgovci s številnimi projekti za zmanjševanje zavržene hrane

K problematiki odpadne hrane dejavno pristopajo tudi trgovci. Pri Lidlu Slovenija so to storili že pred desetletjem. V okviru tega odgovorno in skrbno načrtujejo zmanjševanje zavržene hrane in sledijo trajnostnim smernicam in politikam za zeleni prehod, tako na nacionalni kot svetovni ravni. Skladno s tem imajo v podjetju sprejeto tudi trajnostno strategijo, v kateri imajo opredeljene tudi ukrepe in cilje za zmanjševanje količin zavržene hrane.

Trajnostni pristopi k zmanjšanju zavržene hrane

  • Izvajajo optimizacijo naročenega blaga in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja.
  • Izdelke s kratkim rokom uporabnosti vsak dan na policah skrbno zlagajo ali rotirajo tako, da so v ospredje postavljeni tisti s krajšim rokom, s čimer bistveno zmanjšajo število izdelkov, ki jih je treba zavreči.
  • Z vpeljavo sistema Predobro za v smeti so za en dan podaljšali prodajo dela njihove ponudbe, obenem pa določenim izdelčnim skupinam pred potekom roka trajanja znižajo ceno, kar pozitivno vpliva na zmanjševanje količin zavržene hrane. Pred uvedbo sistema so izdelke iz prodaje vzeli na dan poteka roka trajanja pred odprtjem trgovin, po novem pa jih iz prodaje vzamejo na dan poteka roka trajanja po njihovem zaprtju. Dodatno določenim izdelkom na dan poteka roka trajanja še dodatno znižajo cene.
  • Hrano, ki ostaja po zaprtju trgovine, kot so pekovski izdelki, sadje, zelenjava in drugo, donirajo humanitarnim organizacijam, kot so Zveza Lions klubov Slovenije, Slovenska banka hrane in druge, in tako poskrbijo, da čim manj neprodane hrane, ki je še primerna za zaužitje, roma v smeti.
V Lidlu Slovenija hrano tik pred iztekom roka trajanja iz trgovin donirajo osmim slovenskim organizacijam. Foto: MP produkcija.
V Lidlu Slovenija hrano tik pred iztekom roka trajanja iz trgovin donirajo osmim slovenskim organizacijam. Foto: MP produkcija.
  • Biološke odpadke, ki niso več primerni za prehrano, predajo v reciklažo za predelavo v bioplin, kar prispeva k trajnostnemu ravnanju z odpadki.
  • Pri Lidlu Slovenija dejavno ozaveščajo javnost o pomenu preudarnega ravnanja s hrano, izobražujejo kupce o pravilnem shranjevanju živil po nakupu in spodbujajo praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Slovenski dan brez zavržene hrane, ki je po lanski razglasitvi Vlade RS postal tudi uradno vseslovenski, smo letos zaznamovali četrtič. V Lidlu Slovenija so ob tem dnevu skupaj s partnerji pripravili zanimive ozaveščevalne vsebine na temo zavržene hrane in predstavili projekt Zbudi svojo hranozavest.

  • S sodelovanjem v projektu Hrana ni za tjavendan, natečajem Reciklirana kuharija ter kot pobudniki slovenskega dne brez zavržene hrane ozaveščajo in izobražujejo tako najmlajše kot tudi širšo javnost o zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane.
  • V sodelovanju s Skupino Etri je ob podpori Lidla Slovenija lani zaživela tudi Mini tovarna, inovativni koncept predelovalnega obrata, ki razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer se lahko pojavi, denimo v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih.
Foto: MP produkcija
Foto: MP produkcija