Prvi letošnji izobraževalni dogodek Dobre prakse pametnih tovarn smo pri Tovarni leta pripravili v Tolminu. Vključeval je tudi ogled proizvodnje največjega svetovnega proizvajalca žarilnih svečk za hladni zagon dizelskega motorja Hidria Advancetec.
Hidria Advancetec, ki je del skupine Hidria, je OEM-dobavitelj avtomobilske industrije že več kot dve desetletji, je povedal Rudi Kragelj, direktor Hidrie Advancetec.
Sodijo tudi med peščico podjetij v Evropi, ki se ponašajo z mednarodnim priznanjem za dobro organizirano proizvodnjo TPM (Total Productive Maintenance). Nagrado TPM so prejeli konec leta 2023.
Proizvodnja, podprta tudi z umetno inteligenco
V skupini Hidria industrijo 4.0 intenzivno uporabljajo že vrsto let. V Hidrii Advancetec so denimo z umetno inteligenco podprli izdelavo žarilnih svečk s senzorjem tlaka in uvedli sistem za digitalno spremljanje proizvodnje. Umetna inteligenca bo gnala tudi proizvodnjo Hidrijinih lamel iz elektromagnetne pločevine, ki so del elektromotorja.
Kot je poudaril Jaka Leban, vodja področja za digitalizacijo v Hidrii, bo ob vpeljavi strojnega učenja omogočena dinamična prilagoditev proizvodnih parametrov in aktuatorjev za potrebe doseganja visoke kakovosti lamel. Z inovativnim sistemom optimizirajo proizvodnjo, zmanjšujejo izmet in povečujejo produktivnost.
V Hidrii Advancetec proizvodne procese na operativni ravni upravljajo z rednimi sestanki v proizvodnji. Da bi zagotovili, da so informacije, uporabljene za sestanek, ažurne, transparentne in vizualizirane, so razvili sistem za digitalno spremljanje proizvodnje. Ta vključuje prikaz ključnih kazalnikov uspešnosti, ki so pomembni za sprejemanje kakovostnih odločitev, je pojasnil Miha Brišar, lean menedžer in koordinator projekta TPM v Hidrii Advancetec.
Severnoprimorska regija ustvari štiri odstotke slovenskega izvoza
V severnoprimorski regiji deluje 14 tisoč podjetij, od tega je četrtina gospodarskih družb. V regiji 1.600 izvoznikov ustvari štiri odstotke slovenskega izvoza oziroma 2,3 milijarde evrov. Za raziskave in razvoj namenijo 2,76 odstotka BDP. Skupaj ga ustvarijo 3,2 milijarde evrov, kar pomeni pet odstotkov slovenskega BDP, kažejo podatki Analitike GZS.
Kot je v uvodnem pogovoru povedala Brigita Habjan Štolfa, direktorica Gospodarske zbornice Severne Primorske, se regija po gospodarski razvitosti uvršča na četrto mesto oziroma v zlato sredino, a je med dolinskim in hribovitim delom precejšnja razlika. Pri intenzivnosti uporabe in uvajanja naprednih tehnologij v okviru industrije 4.0 in industrije 5.0, ki poudarja pomen ljudi oziroma zaposlenih, je Brigita Habjan Štolfa poudarila inovacijsko kulturo in številne nagrajene inovacije, ki so v glavnem usmerjene v proizvode, pa tudi v procese. V zadnjih dveh desetletjih so severnoprimorska podjetja na razpise GZS prijavila 240 inovacij.
Te teme so še bile v ospredju v Tolminu
Udeleženci prvega letošnjega dogodka Dobre prakse pametnih tovarn, ki je bil sicer že 13. po vrsti, so se v seminarskem delu dogodka v Tolminu seznanili z izkušnjami z digitalizacijo kontrole kakovosti medicinskih pripomočkov, z izzivi pri digitalizaciji proizvodnje odkovkov in načrtovanju optimalne postavitve združenih proizvodenj ročnega orodja s pomočjo digitalnega dvojčka. Izvedeli so, kako je potekala prenova informacijske infrastrukture v podjetju Melamin, za katero so poskrbeli pri Smart Comu, spoznali potek digitalizacije v Plastiki Virant, ki je pripeljala do boljšega izkoristka delovnih strojev, ter se seznanili s spremljanjem podatkov iz proizvodnje in optimizacijo procesov v Siliku, prejemniku lovorike tovarna leta 2024. Spoznali so tudi kondicijo industrije in razvoj gospodarstva v severnoprimorski regiji.
Sprotni vpogled v proizvodnjo in stoodstotna sledljivost
V proizvajalcu medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo TIK iz Kobarida, ki je pred nedavnim dobil novega lastnika, belgijsko multinacionalko Plastiflex, so v okviru digitalizacije na enem mestu združili vse kontrole kakovosti in zagotovili stoodstotno sledljivost proizvodnega procesa.
Paradni izdelek kobariškega podjetja je inovativni urinski kateter z mehko konico, hidrofilnim nanosom, vodno vrečko s sterilno vodo za aktiviranje hidrofilnega nanosa in drsnikom za aseptično ravnanje s katetrom, ki je leta 2020 prejel priznanje GZS za najboljše inovacije, je povedala Petra Borovinšek, direktorica TIK Kobarid.
V okviru modernizacije proizvodnega procesa so v zadnjih letih posodobili kontrolni laboratorij, postavili nove čiste prostore, v teh uvedli medfazno skladišče, nabavili najsodobnejše električne brizgalne stroje. V proizvodnjo imajo sprotni vpogled, kar omogoča takojšnje ukrepanje ob nepravilnostih, hitro ter učinkovito odpravo napak in zastojev, posledično pa večjo produktivnost in kakovost izdelkov, je pojasnil Matjaž Trebše, vodja kontrole kakovosti v TIK Kobarid. In poudaril, da zagotavljajo stoodstotno sledljivost vseh materialov in polizdelkov, vgrajenih v končni izdelek.
Z optimalno postavljenimi stroji do velikih prihrankov
Unior, ki je specializiran za izdelavo visokokakovostnega ročnega orodja, delov za avtomobilsko industrijo in strojno opremo, je tloris in logistiko proizvodnje ročnega orodja v Zrečah in Vitanju optimiziral s pomočjo digitalnega dvojčka.
Zreško podjetje, ki se ponaša z več kot stoletno tradicijo, sodi med vodilne svetovne proizvajalce kovanih komponent volanskega mehanizma, med tri največje proizvajalce kovanih avtomobilskih delov na svetu in med pet največjih evropskih proizvajalcev ročnega orodja, je povedal Aljoša Gačnik, vodja proizvodnje odkovkov.
V proizvodnem portfelju imajo več kot dva tisoč različnih vrst ročnega orodja za profesionalne uporabnike. Ko so se znašli pred dilemo, kako preseliti stroje iz objekta v Starem trgu v proizvodne prostore v Zrečah in Vitanju v le nekaj tednih in hkrati določiti najučinkovitejšo postavitev strojev, še pred izvedbo analizirati vpliv sprememb na tok materiala, prostor in zmogljivosti ter doseči optimalno rešitev brez prekinitve tamkajšnje proizvodnje, so imeli na voljo tri možnosti, je povedal Boštjan Jegrišnik, vodja inženiringa ročnega orodja v Uniorju.
Med ročnim pristopom, metodo poskusov in napak ter digitalnim dvojčkom so izbrali zadnjega. Virtualni model proizvodnje za simulacijo različnih postavitev omogoča hitro analiziranje učinkov sprememb in optimizacijo brez motenja delujoče proizvodnje. A ker tehnologiji digitalnih dvojčkov v podjetju vsi niso zaupali, so za vsak primer tlorisa strojev in tokov materiala za obe lokaciji s pomočjo programske opreme načrtovali tudi ročno, je povedal Boštjan Jegrišnik.
Rezultati so v obeh primerih govorili v prid digitalnemu dvojčku. Z njim jim je v Vitanje uspelo preseliti 12 strojev, dva več, kot bi jih na podlagi ročno pripravljenega načrta, v Zreče pa 19 strojev namesto sedmih. V Vitanju so dolžino materialnih tokov v metrih skrajšali za 43 odstotkov, ker v Zrečah po novem poteka tudi prašno barvanje, se je tam povečala za dva odstotka.
Med ključnimi koristmi digitalnega dvojčka sta Boštjan Jegrišnik in Aljoša Gačnik poudarila izboljšano pretočnost, nižje stroške proizvodnje, optimizirane sisteme in procese v obratih v Zrečah in Vitanju ter možnost uporabe pristopa tudi v drugih procesih.
Do večje varnosti in zanesljivosti IT-okolja
V proizvajalcu melaminske smole in njenih derivatov Melamin iz Kočevja so v zadnjem času uspešno prenovili žično in brezžično omrežje. Projekt je bil ključnega pomena za podporo proizvodnim in administrativnim potrebam podjetja.
Kot je povedal Jernej Miklič, koordinator AOP v Melaminu, so s prenovo omrežja povečali operativno učinkovitost, pripomogla je tudi h krepitvi varnosti in zanesljivosti IT-okolja. Prej je bilo veliko vozlišč v podjetju vezanih zaporedno, zdaj pa imajo fizično povezljivost optičnih povezav po različnih poteh in zaključitev v različnih vozliščih.
Po besedah Bena Zakrajška, vodje tehničnih rešitev v Smart Comu, so med najpogostejšimi vzroki za prenovo omrežja zmogljivost in hitrost, kjer oviro pomenita zastarela oprema in naraščajoča obremenitev omrežja. Pri zagotavljanju kibernetske varnosti prenovo spodbudijo zastarele varnostne zaščite, pomanjkljiva segmentacija omrežja in podpora za napredne varnostne rešitve. Pomembna razloga za prenovo omrežja sta tudi podpora za nove naprave in tehnologije ter razširljivost.
Celovit nadzor nad proizvodnim procesom
V proizvajalcu embalaže iz plastičnih mas z injekcijskim brizganjem Plastika Virant imajo celosten nadzor nad proizvodnim procesom v realnem času. V zadnjih letih so samostojno razvili nekaj naprav za avtomatizacijo procesov in za avtomatsko vizualno kontrolo proizvodne linije.
Kot je povedal Dean Virant, direktor Plastike Virant, sta v okviru uvajanja rešitev industrije 4.0 od leta 2021 v podjetju vzporedno tekla dva informacijska sistema. Ko so po dveh letih stabilno delovanje novega potrdili, so star operacijski sistem opustili. Zdaj imajo celovit nadzor nad proizvodnim procesom v realnem času in s tem lažje zaznavanje izgub in potrat, visoko stopnjo sledljivosti ter prikaz statusov in kazalnikov proizvodnje v realnem času, sistemsko sporočanje in s tem hitrejšo in bolj učinkovito komunikacijo, avtomatske kontrole, ki v primeru zaznane napake blokirajo nadaljevanje proizvodnje, pa tudi učinkovito projektno vodenje. Povečana učinkovitost proizvodnje in drugih poslovnih procesov so med glavnimi prednostmi novega sistema.
Vsa dokumentacija na stroju v elektronski obliki
Tovarna leta 2024 Siliko v svoji največji tovarni v Sevnici za avtomobilsko industrijo iz termoplastov in elastomerov izdeluje več kot dva tisoč različnih tehničnih izdelkov, največ za avtomobile z električnimi in hibridnimi pogoni. V vse procese je digitalizacija globoko ukoreninjena.
Kot sta povedala Jošt Žerjav, vodja tehnologije, in Luka Ažman, vodja službe avtomatizacije, so se v Siliku na pot digitalizacije proizvodnje podali že pred 30 leti. Zaslone za spremljanje proizvodnje uporabljajo od leta 2019, v 2023 so uvedli kamere za kontrolo kakovosti, podprte z umetno inteligenco.
Vsa potrebna delovna dokumentacija na stroju je v elektronski obliki, knjiženje izmeta na izvoru napake (čas, tip napake) je prek računalniškega vmesnika takojšnje. To omogoča takojšnjo reakcijo ob povečanem izmetu, Paretovo analizo v realnem času, fokus na pravi izvor napak ter pravočasne ukrepe in optimizacije procesa.
Kot sta poudarila Jošt Žerjav in Luka Ažman, so podatki res zlato, vendar je njihova vrednost šele v ustrezni analizi in ukrepih. Sodobna proizvodnja brez integracije digitalizacije v sistem ni več možna, poceni rešitve so pogosto najdražje oziroma imajo v današnji industriji kratek rok uporabnosti.
V nadaljevanju nekaj fotoutrinkov dogajanja v Tolminu:
