Tina Šutej: Adrenalin naj postori svoje

V kitajskem mestu Nanking bo konec tedna svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki. Slovenijo bo zastopalo šest tekmovalcev in tekmovalk: Filip Jakob Demšar (60 m ovire), Maja Mihalinec Zidar, Lucija Potnik (obe 60 m), Nika Glojnarič (60 m ovire), Neja Filipič (troskok) in Tina Šutej (palica). Slednja je na nedavnem dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu s srebrnim odličjem še tretjič zapored postala starocelinska podprvakinja. Po nizozemski in pred kitajsko preizkušnjo je predstavila svoje misli.

Kakšna so pričakovanja za svetovno prvenstvo v dvorani?

»Konkurenca ne bo bistveno večja, verjamem, da če svojemu zdajšnjemu rezultatu morebiti še malce dodam, da se lahko bojujem za novo kolajno. Po eni strani smo razmišljali, kako bomo ob dvoranskem EP izpeljali dve tekmi v tako kratkem času, je pa to kljub temu lepa priložnost. Sem v dobri formi, zakaj ne bi izrabila priložnosti, če jo že imam. To bo težko prvenstvo, še posebej zaradi zelo poznega potovanja na Kitajsko in prihoda v jutranjih urah v sredo. Finale pa je že v soboto v dopoldanskih urah po kitajskem času. Približno 72 ur bom imela za prilagoditev, a v tem času se preprosto niti ne moreš. Skušala bom čim več spati, počivati, opravila bom en trening aktivacije, na dan tekme pa se bom pač zbudila in pustila adrenalinu, da postori svoje.«

Sami ste že rekli, da je sreča, da v letošnji zimski sezoni niste bili poškodovani, kot sem vam je to že zgodilo. Ali ste spreminjali način treninga, je bila morebiti izboljšana zdravstvena oskrba?

»Trening je zelo podoben, kot je bil v zadnjih letih. Kar zadeva tetivo, pač gre za kronično vnetje. Tu ni nekega tipičnega vzroka, zakaj me začne boleti. Včasih je to preobremenjenost, včasih sta nogi malce napačno postavljeni, ni neke točke, na katero bi se lahko osredotočil in jo odstranil. Letos sem imela zelo dobro pripravljalno obdobje, moram tudi povedati, da smo v klubu AD Kladivar prišli do dogovora in smo imeli v dvorani vedno primerne temperature za trening. Tudi to je bistveno vplivalo na samo ogretost mišic, tetiv, in verjamem, da je tudi to pripomoglo, da sem letos ostala zdrava.«

V letošnji dvoranski sezoni je bilo pri vaših nastopih opaziti tudi stalnost, pravi ritem in tekoče skakanje.

»Zelo dobro je, da sem bila na tekmah stalna, čez sezono ti to seveda da neko dodatno samozavest, tudi z vsako tekmo sem izboljševala tehnične prvine samega skoka, in verjamem, da to lahko še nadaljujem. Tisti del, ko vbodeš palico, je zelo pomemben, ker moraš iz teka prenesti čim več energije. Z vsako naslednjo tekmo sem šla stopničko višje, in to se je potem končalo s tem, da sem v Apeldoornu skočila najboljši izid v sezoni, 475 centimetrov. Rada tekmujem v dvoranski sezoni in upam, da bom potem lahko te rezultate prenesla tudi v poletno sezono.«