Trenutno med vrhunskimi avtomobilskimi proizvajalci poteka srdito tekmovanje, kdo bo prej in hitreje razvil softversko definirano vozilo (software defined vehicle, SDV). Predvsem ko gre za avtonomno vožnjo, povezana vozila, infozabavne sisteme v kokpitu ter nadzor nad premikanjem vozila in porabo energije, morajo tradicionalni avtomobilski proizvajalci ostajati v koraku s softverskimi in zagonskimi podjetji.
Med proizvajalci, ki se uspešno spopadajo z omenjenimi izzivi, je tudi BMW, ki na njih odgovarja z razvojem povsem nove generacije vozil z obujenim starim imenom "Neue Klasse". Svoj pristop k vse bolj prisotni digitalizaciji vozil "Panoramic iDrive" so predstavili na sejmu potrošniške elektronike CES, ki je za avtomobilsko industrijo postal že skoraj bolj pomemben od tradicionalnih avtomobilskih salonov.
Novi digitalni cockpit in infozabavni sistem sta le ena od tehnologij v okviru nove elektronske arhitekture, ki bo osnova za novo generacijo softversko definiranih vozil. Za močno izboljšanje zmogljivosti ob hkratnem zmanjšanju kompleksnosti elektronske arhitekture so poskrbeli z dvema inovacijama.
Conska arhitektura
Prva je centralizacija upravljanja funkcij vožnje, asistenčnih in varnostnih sistemov, infotainmenta in osnovnih funkcij v štirih "superračunalnikih", kot to imenujejo pri BMW-ju. Druga pa je uvedba conske arhitekture s consko integracijo modulov in zmanjšanim ožičenjem povezav, ki so ga dosegli z inteligentnim digitaliziranim upravljanjem energije.
Posebnost takšnega pristopa je, da z zmogljivimi osrednjimi računskimi platformami omogoča različno zmogljive modularne rešitve, ki ustrezajo celotnemu razponu vozil z vsemi možnostmi pogona od električnih vozil do vozil z motorji z notranjim zgorevanjem.
S takšnim pristopom dosežejo tudi veliko stabilnost delovanja strojne opreme, kar inženirjem omogoča prost razvoj programske opreme s kompleksnimi funkcijami, ki omogočajo tudi elemente umetne inteligence. Conska arhitektura bo inženirjem omogočila tudi tekmovanje s softverskimi in zagonskimi podjetji, ki je bilo s tradicionalnimi pristopi zelo težko ali celo nemogoče.
Korak s tehnološkimi velikani
Medtem, ko softverska podjetja, kakršna sta Huawei ali Xiaomi, ter zagonski proizvajalci, kakršen je Nio, svoje avtomobile razvijajo na osnovi softvera, je pristop tradicionalnih proizvajalcev še vedno drugačen. Ti namreč najprej definirajo hardversko arhitekturo, potem pa zanjo razvijajo ustrezen softver. To pa ob vse večji kompleksnosti sistemov skoraj ni več mogoče.
Pri BMW-ju menijo, da so s svojim pristopom pri razvoju "Neue Klasse" učinkovito premostili to vrzel. Pravijo, da bodo s tem, ko so razvoj softvera ločili od hardvera, lahko bolj uspešni pri oblikovanju inovativnih softverskih funkcij in nadgradnjah preko spleta, bolj fleksibilno pa se bodo odzivali tudi na izzive, ki jih prinaša prihodnost.
Zaradi njihovega intenzivnega pristopa k digitalni transformaciji bodo lahko prve predstavnike "Neue Klasse" predstavili že konec letošnjega leta.
