Panoge v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pričakujejo težavne razmere v letu 2024 predvsem zaradi dodatnih obremenitev, ki jih prinašata zakona o zdravstvu in obnovi, ter visokih stroškov energije, poroča STA. Želijo razumevanje vlade in njeno ukrepanje za zagotavljanje konkurenčnih razmer.
“Globoko smo razočarani … Samo pretekli teden smo dobili za 330 milijonov evrov novih obdavčitev za prihodnje leto po zdravstvenem interventnem zakonu in zakonu o obnovi,” je danes na mesečnem srečanju GZS z novinarji v Ljubljani dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je dodala, da ne pričakujejo subvencij, ampak predvsem primerljive konkurenčne pogoje, ki jih pa niso deležni.
Podjetja energetsko intenzivne industrije, kot so proizvodnja kovinskih materialov in nekovin ter papirna industrija, opozarjajo, da so zaradi visokih cen energije vedno manj konkurenčna. Cene so se letos sicer znižale, a je veliko podjetij lani energijo zakupilo vnaprej. Stroški energije nižajo njihovo konkurenčnost. Poleg tega se v drugi polovici leta soočajo s padcem obsega naročil, kar je pričakovati še v prvem četrtletju 2024, okrevanje pa šele na polovici prihodnjega leta. Zmanjšuje se obseg proizvodnje, letos je v teh panogah upadel za od od 10 do 15 odstotkov.
Želijo si dogovorov z vlado
Nahtigalova ocenjuje, da država lanske energetske krize ni dobro naslovila, bolj primerne bi bile kapice na cene, je dejala. Po njenih besedah so bila podjetja lani v tem času prisiljena sklepati pogodbe za naprej, kar jih “tepe že vse letošnje leto in jih bo še naprej”.
Dodatno bo predvidoma na stroške podjetij za elektriko vplival nov način obračunavanja omrežnine, ki naj bi bil uveden s 1. julijem. Za STA je dejala, da prvi izračuni kažejo na povečanje stroškov, kar zaznavajo kot problem.
Turbulentni trenutki v gradbeništvu
Gradbeništvo doživlja turbulentne trenutke, najbolj po avgustovskih poplavah, je dejal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko in dodal, da se je že pred poplavami nakazovalo, da prihaja rahlo ohlajanje. Za letos pričakujejo upad prihodkov gradbene panoge z lanskih 8,3 milijarde na 7,3 do 7,5 milijarde evrov oz. za 7 do 10 odstotkov. V zakonu o obnovi pogrešajo napoved priprave nacionalnega programa ureditve slovenskih vodotokov z opredelitvijo del, finančnimi viri in časovnico.
Ukrepanje države pričakujejo tudi v kmetijsko-živilski panogi. Kot je dejala direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc, bodo na prvem sestanku z novim ministrom odprli tematiko subvencij za rastlinsko in drugo pridelavo, ki bi morale biti po njihovem mnenju višje. Zanima jih tudi, kakšen bo položaj slovenskih dobaviteljev Tuša, potem ko bo trgovca prevzel Mercator. Prav tako nameravajo opozoriti na morebitne dajatve na alkohol in sladkor v izdelkih ter na področja, kjer pa dajatve niso pobrane, npr. za rabo vode.
Vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je dejal, da za leto 2024 največjo negotovost predstavljajo geopolitične razmere in posledično cene surovin in energentov. Trenutna ocena gospodarske rasti GZS je nekaj več kot dveodstotna rast. Pri tem so predpostavljene višje cene nafte in naftnih derivatov od sedanjih; če bi cene nafte ostale na sedanjih ravneh, torej pod 80 dolarji, bi to bilo pozitivno za gospodarsko aktivnost.
T. B.