Petr Bystron. Foto: EPA
Petr Bystron. Foto: EPA

Bystron je obtožbe zanikal, češki portal Denik N pa je poročal o obstoju dokazov, ki naj bi obtožbe potrjevali.

Portal Denik N je ob sklicevanju na vire v tajnih službah poročal, da je bil Bystron v stiku z osebjem portala Voice of Europe, domnevno pa naj bi od njih prejemal tudi denar, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Prav tako je poročal o obstoju zvočnega posnetka, ki naj bi potrjeval obtožbe zoper Bystrona, in dodal, da je bilo ime poslanca omenjeno na seji češke vlade prejšnji teden, na kateri je Praga uvedla sankcije proti portalu Voice of Europe.

Bystron je v izjavi, ki jo je danes predal vodstvu stranke AfD, obtožbe zanikal. "Nikoli nisem prejel nobenega plačila ali kriptovalute od zaposlenega na Voice of Europe (ali katerega koli Rusa)," je zapisal.

Iz njegove izjave sicer ni razvidno, ali je morda denar prejemal od ukrajinskih državljanov, poroča nemški časopis Die Zeit. Osrednja oseba v aferi je namreč po ugotovitvah čeških preiskovalcev oligarh Viktor Medvedčuk, nekdanji ukrajinski poslanec, ki so ga v Ukrajini obtožili veleizdaje, leta 2022 pa so ga v okviru izmenjave zapornikov izročili Rusiji.

Državno tožilstvo v Münchnu je medtem sprožilo preliminarno preiskavo obtožb zoper Bystrona. Ob tem je poudarilo, da sama uvedba preiskave ne nakazuje utemeljenosti sumov.

Vodilni kandidat AfD-ja na evropskih volitvah Maximilian Krah je Bystrona, ki se ravno tako poteguje za položaj evropskega poslanca, pozval, naj do razjasnitve obtožb v volilni kampanji ne nastopa. Vodstvo AfD-ja pa je napovedalo, da bo z Bystronom v ponedeljek opravilo pogovor.

Po mnenju Prage je Voice of Europe del ruske operacije

Češka vlada je prejšnji teden uvedla sankcije proti portalu Voice of Europe s sedežem v Pragi. Po navedbah češkega zunanjega ministrstva je namreč ta portal del ruske operacije vplivanja, katere cilj je postaviti pod vprašaj ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine.

Nekateri evropski politiki, ki so sodelovali z Voice of Europe, so za to prejeli plačilo, je pozneje zatrdil belgijski premier Alexander De Croo. Imena teh posameznikov ostajajo neznanka, po navedbah čeških medijev, pa naj bi šlo za politike iz Belgije, Francije, Nemčije, Madžarske, Nizozemske in Poljske.