Že leta 2023 je portal MMC pisal, da kurentija za odrasle dosega tudi ceno do tisoč evrov, cena otroške kurentije pa je takrat bila okoli 500 evrov. A tako kot vse, so narasle tudi cene za celotno kurentovo opravo.
Na portalu bolha.com se nošene otroške kurentije prodajajo celo za 800 evrov. K opravi pa je treba prišteti še ceno zvoncev, po običaju jih je vedno pet, saj tako najlepše zvenijo, ki se na bolha.com gibljejo okoli 300 evrov.
Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev Kurentov in predsednik Etnografskega društva kurent ter izdelovalec kurentij, je za Žurnal24 povedal, da je izdelovanje kurentije proces, ki traja celo leto. Vključuje namreč ogromno naravnih materialov, ki niso na voljo vse leto, kot so ovčja koža, usnje, goveji rogovi, gosja peresa, seno, žito, fižol ... Ko vse naberejo in izdelajo, pa se 1. oktobra začne združevanje vseh komponent v kurentijo, ki je iz dveh delov, kožuha in kape.
"Vse je odvisno od izbire materialov, a taka kurentija iz naravnih in kakovostnih materialov, ki je ročno delo, lahko stane tudi 2000 evrov. Temu je treba prišteti še ceno zvoncev, ki stanejo od 300 do 1000 evrov," pove Ivančič.
Rokodelcev, ki se ukvarjajo z izdelovanjem kurentije, je na Dravskem polju danes le še okoli šest. Ivančič pravi, da v njegovi družini ta rokodelska dejavnost ni šla iz roda v rod, pač pa je zanimanje in ljubezen do te etnološke tradicije obudil z rojstvom sina, danes pa se v opravo ne oblači le sam, temveč tudi njegov sin in osemdesetletni oče.
Tradicija, ki le še raste
Kurent oziroma korant je najbolj poznan in množičen slovenski tradicionalni pustni lik. Njegov izvor je precej skrivnosten. Povezujemo ga tako s slovansko, ilirsko, keltsko kot tudi grško-rimsko mitologijo. Njegovo poslanstvo lahko iščemo v simboliki naravnih pojavov, pričakovanju pomladi ali v pustovanju podobnih starorimskih obrednih praznovanjih. Kurentov čas simbolno uokvirjata še dva krščanska praznika – svečnica in pepelnica.
Kjerkoli že iščemo korenine tega fenomena s Ptujsko-Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, vedno znova naletimo na podobno izročilo, ki ga kurent nosi s seboj. To govori, da odganja zle sile in v deželo kliče boljše čase, naj bo to v obliki blaginje, toplejše pomladi ali dobre letine, piše portal kurentovanje.net.
V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti le odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so začeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem, še piše omenjeni portal.
Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine, največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki ne bo pozabljena.
