Pregled - svet, 21. 3. (petek)

BRUSELJ - Voditelji držav članic EU so se na četrtkovem zasedanju zavzeli za odločno okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030. Podprli so v sredo predstavljeno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, ki naj bi prinesla do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambne zmogljivosti. Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je knjiga usmerjena v okrepitev obrambe oz. varnosti v širšem smislu. Da mora EU poskrbeti za varnost v širšem smislu, in ne samo za obrambo, so si prizadevali premierji Španije, Italije in Slovenije.

BERLIN - Zgornji dom nemškega parlamenta je z več kot dvotretjinsko večino podprl predlog konservativne unije CDU/CSU, socialdemokratov (SPD) in Zelenih o rahljanju dolžniške zavore v prid izdatkov za obrambo in vzpostavitve sklada za infrastrukturo. Obenem je parlamentarni odbor za proračun odobril tri milijarde evrov vreden paket dodatne vojaške pomoči za Ukrajino za letos in 8,3 milijarde evrov za prihodnja štiri leta.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz o ukinitvi ministrstva za izobraževanje. Ob tem je dejal, da bo izobraževanje poslej v pristojnosti zveznih držav. Po poročanju ameriških medijev je pričakovati, da bodo nekatere naloge ministrstva za izobraževanje porazdelili med druga ministrstva.

ANKARA/ISTANBUL - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je vse obsežnejše proteste v podporo pridržanemu županu Istanbula Ekremu Imamogluju označil za ulični teror in zagotovil, da Turčija tega ne bo sprejela. V več mestih so se kljub novim prepovedim in omejitvah znova zbrali protestniki. V četrtek je na shodih izbruhnilo nasilje in policija je proti protestnikom uporabila solzivec in vodne topove.

TEL AVIV - Izraelska vlada je razrešila vodjo varnostne agencije Šin Bet Ronena Bara. Ta naj bi položaj zapustil, ko bo imenovan naslednik ali najpozneje do 10. aprila, a je vrhovno sodišče njegovo razrešitev po pritožbi opozicije zadržalo. Premier Benjamin Netanjahu je kot razlog za razrešitev navedel pomanjkanje zaupanja, opozicija pa meni, da ga moti preiskava njegovih sodelavcev zaradi domnevnih stikov s Katarjem.

KIJEV/MOSKVA - Ruske sile so več regij v Ukrajini napadle z brezpilotnimi letalniki. Med tarčami je bilo tudi mesto Odesa, kjer je izbruhnilo več požarov. Več ljudi je ranjenih. Eksplozije in požar so zabeležili tudi na ruski merilno-regulacijski postaji za plin v obmejni regiji Kursk. Ruska stran je za napad obtožila Ukrajino, ki pa je obtožbe zanikala.

LONDON - Londonsko letališče Heathrow so zaradi požara na bližnji transformatorski postaji, ki najprometnejše letališče v Evropi oskrbuje z elektriko, zaprli. Številne lete so preusmerili. Preiskavo je prevzela protiteroristična enota. Prve ugotovitve ne kažejo, da bi šlo za podtaknjen požar ali drugo kaznivo dejanje, vendar preiskava še poteka.

GAZA - Izraelski obrambni minister Izrael Kac je sporočil, da je vojski ukazal, naj "zavzame več ozemlja" v Gazi. Zagrozil je tudi z delno aneksijo palestinske enklave, če islamistično gibanje Hamas ne bo izpustilo preostalih talcev. Izraelska vojska je medtem nadaljevala svoje operacije v enklavi. V novih napadih je po navedbah tamkajšnje civilne zaščite ubitih enajst ljudi.

BEOGRAD - V bolnišnici v Beogradu je umrla še 16. žrtev novembrskega zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji. V Novem Sadu in Beogradu so se umrlemu poklonili s 16 minutami tišine.

KARTUM - Sudanska vojska, ki se od aprila 2023 v državljanski vojni bori proti paravojaškim Silam za hitro podporo (RSF), je naznanila prevzem nadzora nad predsedniško palačo v Kartumu, ki naj bi jo iztrgali iz rok pripadnikov RSF. Ti naj bi medtem predsedniško palačo napadli z brezpilotnimi letalniki.

BRUSELJ - Svet guvernerjev Evropske investicijske banke (EIB) je razširil nabor projektov na področju varnostno-obrambne industrije in infrastrukture, ki jih lahko financira Skupina EIB. Po novem bo lahko financirala tudi naložbe v gradnjo vojašnic in vojaških skladišč, transportna vozila in zrakoplove. Orožje in strelivo ostajata izključena.

SKOPJE - Tožilstvo v Severni Makedoniji je sporočilo, da skupno preiskuje 27 fizičnih in tri pravne osebe, ki so osumljene sostorilstva hujšega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v povezavi s požarom v diskoteki v Kočanih. Ta je terjal življenja 59 ljudi, večinoma mladih. Obdukcije so glede na danes objavljene informacije pokazale, da so vsi umrli zaradi zadušitve.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da je bilo podjetje Boeing izbrano za izdelavo bojnega letala šeste generacije f-47. Letalo je označil za najnaprednejše, najzmogljivejše in najbolj smrtonosno letalo doslej. Dodal je, da je različica letala v eksperimentalni fazi že pet let v zraku.

ŽENEVA - S skoraj 9000 umrlimi je bilo leto 2024 najbolj smrtonosno leto za migrante na številnih nevarnih migrantskih poteh po vsem svetu, je sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM) pod okriljem Združenih narodov. Največ smrti so zabeležili v Aziji, Afriki in Sredozemlju, ki je obravnavano kot ločena enota.

PJONGJANG - Severna Koreja je sporočila, da je preizkusila nov protiraketni sistem, ki bo povečal njeno bojno pripravljenost. Na obisk v Pjongjang je medtem prispel vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Šojgu, ki se je sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom in drugimi visokimi predstavniki.

GRADEC - Avstrijska policija je po hišnih preiskavah, ki so jih izvedli v sedmih zveznih deželah, prijela 15 ljudi, osumljenih zločinov iz sovraštva. Po podatkih policije so bila kazniva dejanja, ki naj bi jih zagrešili, usmerjena proti istospolno usmerjenim. Enega osumljenca so prijeli na Slovaškem.

ŽENEVA - Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji.

RIM - Italijansko ustavno sodišče je razsodilo, da lahko otroke iz tujine ob zakonskih parih posvojijo tudi samske osebe. S tem je odpravilo prepoved, ki je v Italiji veljala na podlagi zakona iz leta 1983, ki je omogočal posvojitve iz tujine samo za zakonske pare. Opozicijska Demokratska stranka je pozvala k ustrezni spremembi zakonodaje in razširitvi pravice do posvojitve otrok na homoseksualne pare.