Specializirano državno tožilstvo je pojasnilo, da so bili nekdanji predsednik uprave NLB Veselinovič in člana uprave Narat in Vičič pravnomočno spoznani za krive kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu. Višje sodišče je zavrnilo vse pritožbe in potrdilo prvostopenjsko pogojno obsodbo.
Trojica je bila obsojena lani v ponovljenem sojenju, potem ko so bili v prvem sojenju leta 2016 na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščeni. Vendar pa je takrat višje sodišče ob obravnavi pritožbe tožilstva presodilo, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku opustilo natančno primerjavo tako vsebinskih parametrov dveh kreditov kot postopkovnih vidikov odobravanja kreditov z reprezentativno primerljivimi kreditnimi posli, ki so jih v tistem času odobrili obdolženi kot člani uprave.
Zadeva se je osredotočila na financiranje nekdanje vodje kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je s partnerjem leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa skupaj z očetom Viktorjem Dimicem pri NLB najela kredit, vsak po 335.000 evrov. Tožilec Luka Moljk je prepričan, da so nekdanji vodilni v NLB sodelovali pri zlorabi položaja, ko so odobrili kredit, da bi Dimičevi in njenemu očetu pridobili za 335.000 evrov premoženjske koristi.
V ponovljenem sojenju je vztrajal, da so obtoženi v imenu NLB sprejeli preveliko tveganje, za katerega banki niso zagotovili dovolj visokih donosov, Dimičevi in njenemu očetu pa s tem pridobili premoženjsko korist v obliki ugodnejšega posojila. Kreditojemalca sta bila po njegovem mnenju kreditno nesposobna, česar so se obtoženi zavedali.
Nasprotno je menil odvetnik Mitja Jelenič, ki je ob začetku ponovljenega sojenja dejal, da je tveganje relativna stvar. "Obravnavana kredita se že osem let redno odplačujeta. Ali obstaja boljši dokaz, da tveganje ni bilo preveliko," se je vprašal odvetnik. Bistven interes banke je, kot je poudaril, da podeli čim več stanovanjskih kreditov.
Pri argumentih iz prvega sojenja je vztrajal tudi nekdanji predsednik uprave NLB. "Obtožba je kontradiktorna, saj tudi banka pri omenjenem poslu ni ugotovila oškodovanja," je dejal. Dodal je, da je nemogoče, da bi se uprava podrobno ukvarjala s posameznimi posli.
Narat je dejal, da je kot član uprave pogodbe o stanovanjskih kreditih vedno podpisoval kot zadnji, saj se v vsebinske pogoje ni spuščal, ker je imel drugo, pomembnejše delo. "Vedno sem preverjal, ali so na teh vsi podpisi, kreditojemalcev pa nisem poznal in z njimi nisem nikoli bil v stiku," je dejal. Nekdanji član uprave Vičič pa je dejal, da so druge banke na trgu svojo politiko prilagajale na NLB, saj so imele uspešno strategijo ohranjanja strank.