Zdravstvena inšpekcija je šestim od 14 zunanjih zdravnikov, ki prek statusa samostojnega podjetnika opravljajo dežurstva v nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma (ZD) Tolmin, vročila opozorila pred prepovedjo opravljanja dejavnosti. Direktor ZD Primož Uršič opozarja, da od 20. marca ne bodo zmogli zagotavljati neprekinjene nujne pomoči.
Po trenutno veljavnem zakonu o zdravstveni dejavnosti zasebne zdravstvene dejavnosti ni mogoče opravljati na področju dejavnosti nujne medicinske pomoči. Ta se zagotavlja s polnim delovnim časom, dežurstvom, pripravljenostjo ali kombinacijami teh oblik dela.
Kot je Uršič pojasnil na današnji novinarski konferenci, pa si lahko manjši zdravstveni domovi pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, pa tudi specialističnih ambulant, v katerih zdravniki ne delajo v polnem obsegu, pomagajo le z zunanjimi pogodbenimi sodelavci.
Zdravstveni inšpektorat izdal opozorila
Proti tistim zunanjim sodelavcem, ki imajo statuse samostojnih podjetnikov, je v minulih dneh ukrepal zdravstveni inšpektorat, je dejal Uršič. V ZD o tem sicer niso bili obveščeni. So jim pa zdravniki sami sporočili, da so od inšpekcije prejeli opozorila, da bodo v primeru nadaljnjega opravljanja dejavnosti proti njim ukrepali z odločbo o prepovedi dela.
Zato so ti, pa tudi nekateri drugi zdravniki, odpovedali sodelovanje z ZD Tolmin. Če ne bi reorganizirali urnika, bi dežurnih zdravnikov za nujno medicinsko pomoč zmanjkalo že danes, je dejal Uršič. Neizogibno pa so zaenkrat uspeli podaljšati za teden dni, do 20. marca. Z zunanjimi sodelavci je skoraj izključno pokrit nočni čas ter sobote in nedelje, je pojasnil direktor.
Reševalno vozilo.
Težave imajo že vsaj eno leto
V ZD Tolmin po besedah Uršiča ministrstvo za zdravje na situacijo opozarjajo že dlje časa. Že pred tem so nujno medicinsko pomoč zagotavljali z nadurami in delom tudi tistih zdravnikov, ki jim ne bi bilo treba dežurati. V prvih treh mesecih so tako zdravniki nabrali za celo leto dovoljenih nadur, je bil konkreten Uršič. Ministrstvo jim doslej ni hotelo ali znalo pomagati, razen ustnih komentarjev, da je situacija res nevzdržna, je dejal.
Po besedah vodje nujne medicinske pomoči v ZD Tolmin Mojce Ivančič so imeli z zagotavljanjem nujne pomoči težave že vsaj eno leto. Ker je brez zunanjih sodelavcev urnik nemogoče sestaviti, je Ivančič ponudila odstop. Ne more namreč prevzeti odgovornosti za nastalo situacijo, je pojasnila medijem.
ZD Tolmin ima dve ekipi nujne medicinske pomoči, čeprav bi jim glede na število prebivalstva pripadala le ena. Pokrivajo namreč območje, ki obsega skoraj 1000 kvadratnih kilometrov. Dostop do bolnikov je mogoč le po glavnih prometnicah v dolini, kar podaljšuje dostopne čase. Stanje vsako poletje poslabša še množični adrenalinski turizem s povečano stopnjo tveganja za poškodbe.
Življenjsko odvisni od zunanjih sodelavcev
Župan občine Alen Červ se je ob tem obregnil ob dogajanje okoli sprejema novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Poudaril je, da njihovo opozorilo ne meri na rušenje novele, ki je še v parlamentarnem postopku. Želijo pa opozoriti, da preganjanje t. i. "zdravniških dvoživk" na periferiji pomeni, da zdravstveni domovi občanom ne bodo mogli zagotavljati osnovne, specialistične in nujne medicinske oskrbe, saj so življenjsko odvisni od zunanjih sodelavcev.
Občina je v zadnjem obdobju za pridobivanje novih zdravnikov storila vse, kar je lahko, od zagotavljanja službenih stanovanj, avtomobilov in štipendij. Kot je ob tem opozoril Uršič, urgenca v tolminskem zdravstvenem domu poleg običajnega dela skrbi tudi za tiste, ki so ostali brez družinskega zdravnika, po njegovo je takšnih med 3200 in 3500 občanov.
Kar se v tem trenutku zdi težava nekaj zdravstvenih domov na periferiji, pa utegne prav v kratkem postati regijska težava, je dejal Uršič, saj se bodo obravnave selile drugam, v tem primeru denimo na urgenco šempetrski bolnišnici.
Na zdravstvenem inšpektoratu so za STA pojasnili, da so omenjeni inšpekcijski postopki še v teku, zato jih podrobneje ne morejo komentirati. So pa v splošnem potrdili, da so po zakonu o zdravstveni dejavnosti izvajalci nujne medicinske pomoči lahko samo javni zdravstveni zavodi, skladno z zakonom o zdravniški službi pa se v izvajanje nujne medicinske pomoči pri izvajalcu vključujejo zdravniki kot fizične osebe - zdravstveni delavci in ne kot samostojni podjetniki posamezniki.
"V okviru že opravljenih nadzorov je bilo ugotovljeno, da se nekateri zdravniki kot samostojni podjetniki posamezniki v javnih zdravstvenih zavodih vključujejo v izvajanje dejavnosti nujne medicinske pomoči, za kar pa ni možno pridobiti dovoljenja," so zapisali.
Pojasnili so še, da zdravstveni inšpektorat izvaja nadzore nad izpolnjevanjem pogojev za opravljanje zdravstvene dejavnosti, natančneje nad dovoljenji za izvajanje dejavnosti, ki jih izdaja ministrstvo za zdravje. Nadzore izvajajo v okviru rednih inšpekcijskih nadzorov, ki so opredeljeni v letnem programu, in sicer vsako leto na območju celotne Slovenije. Tako se bodo tudi letos tovrstni nadzori izvajali celo leto.
Ne ni slučajno, da se Idrijo izpostavlja kot glavni problem osnovnega zdravstva in 24 ur zdravstvene oskrbe. Tako kot SB Celje vedno izstopa kot, problem sekundarnaga zdravstva.Oba UKC pa se itak problematizirata zaradi velikih finančnih izgib.Temu je treba narediti konec… ...prikaži več z boljšo zakonodajo in organizacijo.Nesposobno vodstvo zamenjati brez vmešavanja politike.In končno naj ministrstvo v takih primerih ukrepa z dekreti in ne dopušča posameznikom, da sabotirajo, izsiljujejo in ogrožajo zdravje.
Jehe se ministrstvu. Golobom še bolj.
Ne bodo po novi noveli dolžni dežurat tudi koncesionarji? A jih tam ni?