Ni skrivnost, da pogledi ameriške in izraelske vlade na palestinsko vprašanje niso enaki, a zdaj so se nazorno pokazali tudi pred očmi javnosti, ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu izjavil, da nasprotuje ustanovitvi suverene palestinske države. Dejal je namreč, da mora Izrael ohraniti nadzor nad varnostjo celotnega ozemlja zahodno od reke Jordan, torej tudi tam, kjer bi palestinska država bila. Besede so v očitnem nasprotju s stališči Združenih držav in širše mednarodne skupnosti, tudi EU, Kitajske in drugih, ki poudarjajo, da je edina mogoča trajna rešitev konflikta nastanek palestinske države skladno z dogovori iz preteklosti.
Izraelski nadzor nad varnostjo na ozemljih zahodno od Jordana »je nujni pogoj in se tepe z idejo palestinske suverenosti. Kaj naj storimo? To sem povedal tudi našim ameriškim prijateljem in zavrl poskuse, da nam vsilijo realnost, ki bi škodovala varnosti Izraela,« je dejal Netanjahu. Ameriški predstavniki so se odzvali z besedami, da vprašanja dolgoročne izraelske varnosti ter usode Gaze preprosto ni mogoče rešiti brez palestinske države. V svetu za nacionalno varnost so dejali, da ZDA in Izrael na stvari »očitno gledajo drugače«.
Javno nestrinjanje nakazuje razhajanje pri enem temeljnih vprašanj Bližnjega vzhoda, je pa tudi odraz nikoli prav dobrih odnosov med Netanjahujem in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Slednji je bil vso kariero naklonjen Izraelu, ne pa tudi Netanjahuju, ki je bil v slabih odnosih že z vlado predsednika Baracka Obame, čigar podpredsednik je bil Biden. Slednji je po prevzemu vodenja države ob svojem izrekanju podpore demokraciji po svetu kritično gledal na Netanjahujeve poskuse krnjenja neodvisnosti sodstva. Hamasovi napadi so razhajanja zakrili, a znova prihajajo na dan. Netanjahu in Biden nista govorila skoraj mesec dni, kljub vsemu dogajanju v Gazi in regiji.
Vojna bo trajala še mesece
V Jerusalem Postu ocenjujejo, da Američane mineva potrpežljivost z Netanjahujem, še posebej zaradi občutka, da mu zagotavljajo znatno podporo, ne da bi kaj dobili v zameno. ZDA so med drugim blokirale resolucije varnostnega sveta z zahtevami po prekinitvi ognja v Gazi, Biden pa ima zaradi trdne podpore Izraelu težave z levim krilom svoje stranke. Pred očmi ima tudi predsedniške volitve, kjer bi lahko bil zaradi podpore Izraelu ob glasove mladih ter arabske skupnosti, ki je v nekaterih zveznih državah lahko jeziček na tehtnici (denimo Michigan). Po drugi strani Biden noče niti ne more kar obrniti hrbta Izraelu. Proti njemu bi takoj letelo tudi iz republikanskih vrst. Tako bi bilo zanj najbolje, če bi Izrael pristal na rešitev dveh držav, za začetek pa predvsem omilil napade v Gazi, kar pa se očitno ne bo zgodilo. Netanjahu je namreč ponovil, da bodo vztrajali do »končne zmage«, najprej z uničenjem vseh 24 Hamasovih bojnih grupacij (doslej naj bi jih uničili šestnajst ali sedemnajst), nato pa s čiščenjem terena, kar »bo trajalo še veliko mesecev«.
Popolna zmaga nerealna
Netanjahu se Bidnove zagate gotovo zaveda, sicer pa bi sam v Beli hiši najbrž raje videl Donalda Trumpa. Vprašanje pa je, ali bi ga na oblasti tudi dočakal. Eden izmed članov izraelskega vojnega kabineta Gadi Eisenkot pravi, da kdor koli govori o popolni zmagi nad Hamasom, se spreneveda. Eisenkot, član Stranke narodne enotnosti, o tem nekaj ve, saj je nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske, v sedanji vojni s Hamasom pa je izgubil sina in nečaka. Zavzema se za razjasnitev političnega položaja v Izraelu z volitvami v nekaj mesecih. Netanjahu jih seveda noče, saj uživa zelo nizko podporo javnosti, in številni analitiki menijo, da bo po koncu operacij v Gazi moral s položaja.
Beni Ganz, bivši premier, ki se je v znamenje enotnosti po napadu Hamasa pridružil vojnemu kabinetu, medtem pravi, da bi potrebovali vladno razpravo o tem, kaj z Gazo po koncu operacij, kar pa Netanjahu prelaga. Medtem pa je izraelska vojska – tako časnik Haaretz – vse bolj ujeta v vojnem močvirju, Zahodni breg je pred vreliščem, čas za rešitev talcev iz rok Hamasa pa se izteka. Zadnji je bil izpuščen pred skoraj dvema mesecema.