Aleš Muster, član žirije za kristal Vilenice in nagrajenec Shpëtim Selmani. Foto: Vilenica/DSP
Aleš Muster, član žirije za kristal Vilenice in nagrajenec Shpëtim Selmani. Foto: Vilenica/DSP

Literarna matineja v Štanjelu že tradicionalno poteka pred uradnim zaključkom mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Na njej so se s svojimi deli predstavili avtorji iz Švice, Slovenije, Poljske, Nemčije in Avstrije, žirija pa je podelila tudi vileniški kristal. Tega kot vsako leto prejme eden izmed gostov festivala, ki se predstavijo v festivalskem zborniku in na literarnem branju. Žirijo, ki je nagrajenca izbirala letos, so sestavljali Aleš Mustar, Gregor Podlogar in Julija Potrč Šavli.

Pisanje kot komunikacija s samim seboj
Letošnji prejemnik kristala je Shpëtim Selmani, večkrat nagrajeni kosovski pisatelj in igralec. Selmani je na Univerzi v Prištini študiral sociologijo in magistriral na akademiji za umetnost. Kot igralec nastopa v domačih in tujih gledališčih, poleg igralske kariere je dejaven tudi kot publicist, pesnik, pisatelj in dramatik. Je reden sodelavec alternativnega bloga S'bunker.

Tako pisanje kot igra zanj predstavljata neke vrste terapijo, alternativo realnosti, ki ga obdaja. "Vse življenje sem iskal drug svet," je povedal v intervjuju z medijsko platformo Kosovo 2.0, ob tem pa dodal, da pogosto razmišlja o tem, zakaj piše. "Seveda imam rad, da me berejo in cenijo, vendar se mi zdi, da je literatura bolj o meni samem; gre za nekakšno mistično komunikacijo s samim seboj, ki je neskončna. Še vedno ne razumem, zakaj to počnem. Zdi se mi kot neke vrste ‘samopopravilo’."

Zgodovina, neskončna farsa
Selmani v svojih proznih delih piše o vsakdanjem življenju, srečevanjih in odnosih, razmišlja o literaturi in svetovnih dogodkih, nacionalizmu, materializmu in drugih -izmih, predvsem pa piše o veliki ljubezni. Do zdaj je objavil tri knjige: Shënimet e një Grindaveci (2015; Vročekrvni zapiski), Selected poems, 2010–2017: Poetry in time of blood and despair (2017; Izbrane pesmi, 2010–2017. Poezija v času krvi in obupa) in roman Libërthi i dashurisë (2019; Beležica ljubezni). Za zadnjo je leta 2020 prejel nagrado Evropske unije za književnost.

Avtor po oceni žirije ob lucidni uporabi ironije in samoironije reflektira zgodovinske dogodke in z navidezno lahkotnostjo upesnjuje zahtevne teme, ne da bi se ob tem opiral na sentimentalnost; obenem pa s svojevrstnim nizanjem zgodovinskih dogodkov pokaže, da se v resnici nikoli nič ne spremeni in da se zgodovina vedno znova ponavlja kot farsa, poroča STA.

"To je tudi poezija, ki se neposredno, a hkrati izvirno navezuje na bitniško tradicijo, tako na njen način pisanja kot tudi na njeno kritično ubesedovanje družbenopolitičnih problemov. Selmanijeve pesmi nas nagovarjajo neposredno in tudi zato napeljujejo k razmisleku o družbi, v kateri živimo. Ne pridigajo, a so vseeno družbenokritične na način demontiranja stvarnosti," je v utemeljitvi zapisala žirija.

Otto Tolnai velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature. Foto: osebni arhiv
Otto Tolnai velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature. Foto: osebni arhiv

Glavna nagrada Ottu Tolnaiu
Glavno nagrado festivala je prejel madžarski literat Otto Tolnai, ki velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature. Pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec iz Vojvodine je do zdaj objavil že več kot 35 knjig, ki so bile prevedene v številne jezike. V slovenščino je pesniški zbirki Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu in Kratki rezi prevedla Gabriella Gaal.

Otto Tolnai je sicer že večkrat gostoval v Sloveniji, med drugim leta 2017 na Dnevih poezije in vina. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Kossuthovo nagrado kot najvišje madžarsko državno priznanje za književnost, zdaj pa še nagrado vilenica.

V zahvalnem govoru se je Tolnai spomnil srečanja s slovenskim pesnikom Tomažem Šalamunom, s katerim sta kot nemška štipendista leta 2005 skupaj ustvarjala v Berlinu. "Velikokrat sva nastopala skupaj, velikokrat tudi posebej, a tudi takrat sva vedno pozorno prisluhnila drug drugemu. Rad sem poslušal Tomaževe zadržano interpretirane, neverjetno zgoščene pesmi," je omenil nagrajenec. S Šalamunom sta se pogosto pogovarjala o slikarstvu, še posebej rada o Zoranu Mušiču, Gabrijelu Stupici in Bojanu Bemu, katerega dela je nagrajenec desetletja izbiral za platnice svojih knjig, še poroča STA.

Jutka Rudaš, članica žirije, je v utemeljitvi nagrade zapisala, da Otta Tolnaia prežemata odprtost in suverena svoboda prehajanja med državami, pokrajinami, kulturami in tradicijami. Dodala je še, da njegova besedila zaznamujejo heterogeno, polifono prepletanje glasov, vsakdanjih pogovorov in dialogov, razmah eksperimentiranja s tehnikami pripovedovanja in avtorefleksivnost, moč njegovih besedil pa se najbolje kaže prav v drobnih praskah in razpokah, v katere svobodno prodira bogata izkušnja madžarske intelektualne dediščine ter eksjugoslovanske kulture in stvarnosti.

V pesmih Barbare Korun so zajete domala vse teme, od bivanjskih, ljubezensko-erotičnih do družbenokritičnih. Foto: BoBo
V pesmih Barbare Korun so zajete domala vse teme, od bivanjskih, ljubezensko-erotičnih do družbenokritičnih. Foto: BoBo

Živa poezija Barbare Korun
38. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je pod geslom Raznoliki obraz Evrope potekal med 4. in 9. septembrom 2023, slovenska avtorica v središču pa je bila letos pesnica Barbara Korun, ki sodi med najprepoznavnejše sodobne slovenske pesnice. Za svoja dela je prejela številne nagrade, med drugim tudi Veronikino nagrado in nagrado Slovenskega knjižnega sejma za svoj prvenec Ostrina miline, skupaj pa je izdala sedem pesniških knjig. Zadnja je pod naslovom Idioritmija izšla leta 2021, avtorica pa je prepoznana tudi po svetu, saj so njene pesmi izšle v kar štiriindvajsetih jezikih.

Za njeno pesništvo sta značilna intelektualno močna oblikovalska volja in tudi premislek o namenu in smislu pesniškega dejanja, ob tem pa tudi izjemna tankočutnost za različne notranje in zunanje vsebine, ki jih pesniško reflektira. V njenih pesmih so zajete domala vse teme – od bivanjskih, ljubezensko-erotičnih do družbenokritičnih. Prav ta tematska celovitost in motivna raznovrstnost pa sta "temelj živosti njene poezije", je zapisala avtorica utemeljitve izbire avtorja v središču Vita Žerjal Pavlin.

Mnogoteri obrazi Evrope, sveta
Srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope je tudi letos ponudilo približno 15 dogodkov v Ljubljani in na Krasu, organizatorji v Društvu slovenskih pisateljev pa so tokrat na festival povabili 14 avtorjev iz 12 držav.

Festival Vilenica se zadnjih nekaj let osredotoča na temo Evrope kot celine, ki se širi in krči, v duhu tega pa je bilo letošnje geslo festivala Raznoliki obraz Evrope. Foto: BoBo
Festival Vilenica se zadnjih nekaj let osredotoča na temo Evrope kot celine, ki se širi in krči, v duhu tega pa je bilo letošnje geslo festivala Raznoliki obraz Evrope. Foto: BoBo

Festival se zadnjih nekaj let osredotoča na temo Evrope kot celine, ki se širi in krči, v duhu tega pa je bilo letošnje geslo festivala Raznoliki obraz Evrope. V obrazu se namreč skriva identiteta, zato se pojavlja vprašanje, kdo je Evropejec, ko se pogleda v ogledalo, in kaj prinaša prihodnost, je povedal predsednik žirije za Vilenico, Aljoša Harlamov. Danes govorimo o Evropejcih vseh barv, spolov in prepričanj, zato obraza ni mogoče zreducirati le na eno stereotipno podobo. Literatura pa se bo temu vedno upirala, je še dodal.

V okviru častnega gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu sta bili letos državi v fokusu Avstrija in Nemčija, zaradi česar so se festivala med drugim udeležili tudi Ariane Koch, Silke Scheuermann in Thomas Stangl, izšla pa je tudi Antologija sodobne avstrijske in nemške književnosti kot pregled najpomembnejših literarnih tokov.

Vilenica: slovenska avtorica v fokusu Barbara Korun in o festivalu član žirije Aljoša Harlamov