Sreča in veselje na fotografijah Marjana Cigliča je naslov razstave, posvečene legendarnemu slovenskemu fotografu, ki jo v galeriji S na ljubljanskem gradu odpirajo danes ob 18. uri in bo na ogled do 2. junija. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS), bo mogoče videti »različne simpatične, iskrene in igrive situacije, na katerih bodo glavni akterji tako otroci kot odrasli, nekaj prostora pa smo namenili tudi slovenskim in tujim znanim osebnostim. Ker je bil Ciglič z Dnevnikom eno, sem izpostavila tudi nekaj dogodkov, ki so potekali pod okriljem časopisne hiše Dnevnik, denimo Osino podoknico oziroma Podoknico Nedeljskega in Nagradno igro – bela kuverta,« je pred odprtjem povedala avtorica razstave Monika Močnik. Glede na to, da razstavo odpirajo prav na valentinovo, pa je na eni od fotografij tudi poseben ljubezenski motiv, je še dodala. Pri čemer je pričujoča postavitev prva v nizu dogodkov, ki bodo zaznamovali letošnje Cigličevo jubilejno leto, med katerimi bo imela osrednje mesto velika razstava v MNSZS, ki bo prikazala fotografovo življenje in delo.
Izjemen fotoreporter in človek
»Marjan Ciglič je bil izjemen fotoreporter in izjemen človek, kar se izraža na njegovih fotografijah,« pravi poznavalka njegovega bogatega opusa Monika Močnik iz MNSZS, kjer so izdali tudi koledar z izbranimi avtorjevimi fotografijami. Te prikazujejo vse, od mestnih do podeželskih prizorov, športnih dogodkov in drugih podob preteklega vsakdanjika. Vse to, kar je Ciglič desetletja dokumentiral z fotoaparatom, v objektiv pa tako ujel različne plasti nekdanjega družbenega življenja. Od politike do gospodarstva, prometa, kulture, športa, zabave, običajev in drugega.
S fotografijo se je Ciglič prvič srečal leta 1938 kot vajenec v fotografskem ateljeju Franca Juga v rodnem Kranju. Med drugo svetovno vojno so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko, od koder mu je po enajstih mesecih med dopustom uspelo pobegniti k partizanom, kjer je imel vojaške in politične funkcije. Konec vojne je dočakal hudo ranjen v partizanski bolnišnici Pavla.
Leta 1946 se je zaposlil v fotografskem studiu v Ajdovščini in Vipavi, dokler ga niso premestili v Ljubljano v Fotolik. Tam je delal, dokler ga leta 1949 niso aretirali in ga za enajst mesecev poslali na Goli otok. Ko se je vrnil domov, je nadaljeval delo v Fotoliku, kjer je ostal do leta 1956, ko se je nato za leto dni zaposlil v ateljeju Foto Potrč. Leta 1957 se je na večkratno pobudo novinarjev Dnevnika odločil, da se pridruži njihovi ekipi, kjer je ostal vse do leta 1997 oziroma dokler je zmogel na pot in fotografirati. V več kot 40 letih svojega fotoreporterskega delovanja je bil Ciglič viden soustvarjalec časopisa Dnevnik in tednika Nedeljski dnevnik, ki je začel izhajati leta 1962. Ustvaril je izjemen fotografski opus, ki je ocenjen na okvirno 300.000 posnetkov in predstavlja dragocen dokument preteklega časa in življenja. Za svoje delo je Ciglič prejel več nagrad, med katerimi najbolj izstopata Petkova plaketa, ki jo je prejel leta 1973, in Tomšičeva nagrada iz leta 1980. Umrl je leta 1998.
Fotografov opus v muzeju
Ko je leta 2001 Dnevnik praznoval 50-letnico izhajanja, je naša časopisna hiša Cigličevo življenjsko delo podarila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Za fotografov opus je muzejska svetovalka Monika Močnik poudarila, da je »izjemen tako po kvaliteti kot kvantiteti, poleg tega pa predstavlja neprecenljivo nacionalno kulturno dediščino, saj je s svojim objektivom vsak dan dokumentiral dogajanje okoli sebe. Njegov fond je poseben tudi zato, ker na fotografijah najdemo različne motive in dogodke, od visokih političnih obiskov do preprostega človeka pri vsakdanjih opravilih.«
Fotografiranje je bilo za Cigliča način življenja, fotoaparat je imel ves čas s seboj in bil velikokrat ob pravem času na pravem mestu. Ob razstavi, ki bo obiskovalce na ljubljanskem gradu popeljala po zabavnih in veselih motivih na Cigličevih fotografijah, pa se tako postavlja vprašanje, ali si bo mogoče ogledati tudi katerega od posnetkov prvorojencev oziroma prvorojenk v novem letu, ki jih je Ciglič leta fotografiral v ljubljanski porodnišnici. Kot je dejala avtorica razstave, je na eni od fotografij resda dojenček, vendar to ni eden od novoletnih prvorojencev. »Ta del bo na kratko izpostavljen na veliki občasni razstavi, ki jo pripravljamo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije junija letos, v prihodnjih letih pa je predvidena samostojna razstava o teh novorojenčkih, pri kateri bomo poskušali najti čim več ljudi, ki jih je Ciglič fotografiral, in jih vključiti v razstavo.«
