(VREME) Pomlad je tu

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice ... Meteorološka pomlad je tu. Iz zemlje so vzklile rože, ki jih že obletavajo čebele, na kamnih se sončijo martinčki, zunaj je prijetno toplo. Vedro spomladansko vzdušje se bo nadaljevalo še vse do sobote, ko se bo nekoliko pooblačilo, prihodnji teden pa bo vreme spremenljivo.

“Do vključno petka bo kar jasno. Ob morju bo pihal maestral, ki bo hladil ozračje. Temperature bodo večinoma od 15 do 20 stopinj Celzija, tik ob morju pa je lahko tudi kakšna stopinja manj, zaradi hladnega morja, ki ima med deset in enajst stopinj Celzija,” je razložil dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič.

Idilično bo še do sobote

“Do konca tedna bo suho, najbolj jasno bo do petka. V soboto in nedeljo pa bo občasno že nekaj več oblačnosti, dežja pa še ne bo,” je še povedal Gregorčič. Dež lahko pričakujemo od ponedeljka dalje. “Prihodnji teden bo precej spremenljivo vreme z občasnim dežjem,” napoveduje. Do sobote bodo jutra še hladna, zatem pa bodo jutranje temperature nekoliko višje, saj se bo pooblačilo, bo pa podnevi nekoliko hladneje.

Brane Gregorčič

meteorolog

“Do konca tedna bo suho, najbolj jasno bo do petka. V soboto in nedeljo pa bo občasno že nekaj več oblačnosti, dežja pa še ne bo.”

Zima je bila topla

Medtem je tudi že jasno, kakšna je bila minula zima. Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Arsa je bila minula meteorološka zima na državni ravni nadpovprečno topla in podpovprečno namočena, s povprečnim številom sončnih ur. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja je na državni ravni znašal 1,4 stopinje Celzija, kar letošnjo zimo uvršča na enajsto mesto najtoplejših od sezone 1950/51.

Snega je bilo malo

Zima je bila na ravni celotne države glede na primerjalno obdobje 1991/92 do 2020/21 podpovprečno namočena. Kazalnik višine padavin je znašal 85 odstotkov, kar jo uvršča v tretjino najmanj namočenih zim od leta 1950.

Snega je bilo v večjem delu Slovenije kljub nekoliko podpovprečni do povprečni višini padavin v meteorološki zimi malo ali zelo malo. Tako snežne padavine kot debelina in trajanje snežne odeje so bili zelo podpovprečni. Po večini nižin so našteli le od pet do 30 dni s snežno odejo, največ na Dolenjskem. V alpskih dolinah in sredogorju je bilo snega sicer več, a marsikje debelina snežne odeje niti enkrat ni dosegla pol metra.

Šele na nadmorski višini okoli 1500 metrov se je v Alpah snežna odeja skozi zimo kopičila, na Voglu in Vršiču je v drugi polovici zime merila 60 do sto centimetrov. Čeprav so te vrednosti nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, so še v mejah običajne spremenljivosti, so zapisali na Arsu.

Tudi v visokogorju so bile snežne razmere podpovprečne. Tako je šele v začetku januarja na Kredarici snežna odeja presegla pol metra, do konca februarja pa se je odebelila na 170 centimetrov. Letošnja zima je bila na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991/92 do 2020/21 povprečno osončena. Po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin pa minula zima ni zelo podobna nobeni od preteklih. Po namočenosti je najbližja letošnji zima 1988/89, ki pa je bila od letošnje precej toplejša.

Kateri vremenski dogodki v tem obdobju so izstopali v preteklosti? V začetku marca leta 1971 je bilo predvsem v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije nenavadno mrzlo. Na Vojskem nad Idrijo so izmerili ledenih -20 stopinj Celzija.

---