Potrditev novega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča tik pred parlamentarnimi počitnicami je Danijel Krivec označil za znak, da koalicija še vedno deluje. Koalicija je sicer obenem odložila glasovanje o zakonu o demografskem skladu ter sama prispevala k zavrnitvi novele zakona o nalezljivih boleznih, o kateri je DZ znova odločal na zahtevo DS.
Krivec ocenjuje, da je morebitna konstruktivna nezaupnica, ki jo je po vladnem porazu na referendumu o noveli zakona o vodah znova omenila opozicija oz. zlasti predsednica SD Tanja Fajon, misija, ki se ne bo izpolnila. Po njegovem mnenju opozicija zdaj nobenemu od potencialnih kandidatov za predsednika vlade ne more zagotoviti 46 poslanskih podpisov. "S tega stališča bo vsaj poletje nekoliko mirnejše. Kaj nas čaka jeseni, pa je težko napovedovati," je dejal.
Po njegovem mnenju bo vlada dobro opravljala svoje naloge, tako tekoče kot v zvezi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, kar da bo olajšanje, ki bo jeseni vzpostavilo normalen pristop. "Upam, da tudi v koaliciji, ki bo konec koncev ugotovila, da z glavo skozi zid pač ne gre in je treba včasih tudi s pametnim dogovorom iskati najboljše rešitve," je dodal. Bistvenih sprememb v delu koalicije sicer ne pričakuje, je pa napovedal, da ne bodo "silili z zakoni, ki bi delali težave znotraj koalicije in v razmerju do opozicije".
Glede opozicije pa ocenjuje, da bo verjetno poleti malo strnila glave in se vrnila z boljšimi ali bolj umirjenimi rešitvami.
Krivec je spomnil, da se bližamo rednim volitvam, ali bodo kakšen mesec prej ali ne, pa je drugo vprašanje. Po njegovem mnenju bo prav bližanje volitvam določalo delovanje tako koalicije kot opozicije.
Horvat: Izvedemo lahko še marsikateri projekt, tudi zahteven
Izvolitev ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča po oceni vodje poslancev NSi Jožefa Horvata kaže, da koalicija lahko deluje do rednih volitev. S podporniki iz opozicije lahko po njegovem mnenju izpeljejo še marsikateri projekt, tudi zahteven. A tvegali ne bodo, pač pa šli naprej z zakoni, s katerimi lahko uspejo, je napovedal.
Glasovanja o zakonih pred parlamentarnimi počitnicami so po Horvatovi oceni pokazala, da lahko koalicija skupaj s svojimi zavezniki zbere dovolj glasov. "Glasovanje o novem ministru iz kvote NSi nas utrjuje, spodbuja in ponovno dokazuje, da je koalicija sposobna zbrati dovolj glasov, kar pomeni, da lahko normalno deluje, da je operativna," je v izjavi pred parlamentarnimi počitnicami povedal Horvat. Pričakuje, da bo tako do konca mandata in da bodo volitve redne, spomladi prihodnje leto.
Glede ravnanja koalicije in morebitnega izogibanja konfliktnim situacijam oz. zakonom je Horvat napovedal, da ne bodo tvegali. "Pametna politika je tista, ki natančno ve, kakšen je scenarij in kako se bodo zadeve odvijale. Zato bomo nadaljevali s tistimi projekti in zakoni, za katere vemo, da bomo tudi uspeli in bodo ljudem nekaj tudi prinesli," je dejal. Meni tudi, da zakona o demografskem skladu ne bodo uvrstili na glasovanje zgodaj jeseni, ampak bodo raje počakali na optimalen trenutek. "V politiki je pomembno, da smo previdni in iščemo zaveznike oz. podporo," je dodal.
Glede opozicijske DeSUS je Horvat pojasnil, da se z njimi veliko pogovarjajo in usklajujejo besedilo zakonov, dokler ne dobijo podpore. Podobno s poslancema narodnih manjšin in SNS. "Če to seštejem, imamo dovolj glasov in lahko izpeljemo še marsikateri projekt, tudi zahteven," je Horvat dejal v oceni letošnje politične jeseni. Ta bo po njegovih besedah sicer vroča, a dodaja, da je v politiki pravzaprav vedno tako.
Perič: Jeseni bo treba spet zavihati rokave, na mizi je še nekaj ključnih zakonov
Koalicija gre po oceni vodje poslancev SMC Gregorja Periča po izvolitvi novega ministra Marka Borisa Andrijaniča mirneje na oddih, jeseni pa bo treba spet zavihati rokave. Do konca mandata je po njegovih besedah še kar nekaj časa, ko lahko naredijo še marsikaj dobrega. V DZ želi koalicija dobiti tudi potrditev ključnih zakonov, kot je zakon o demografskem skladu.
Jurša jeseni pričakuje pomiritev razgretega ozračja v DZ in na ulicah
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša jeseni pričakuje zlasti pomiritev razgretega ozračja, ki smo mu priča tako v DZ kot na ulicah. Spomnil je, da jih čaka še obravnava izredno pomembnih predlogov zakonov. "Poslanska skupina DeSUS je v položaju, na katerem nas ne vežejo nobene zaveze in se lahko objektivno opredelimo do vseh predlogov," je poudaril.
Jurša je v izjavi o politični jeseni spomnil, da jih v DZ med drugim čaka tudi obravnava predloga za 3,5-odstotno uskladitev pokojnin, ki so ga vložili poslanci DeSUS.
Napovedal je, da bo vedno podpiral dobre predloge, pa naj bodo koalicijski ali opozicijski. Želi si pa, da bi v dobro Slovenije tudi druge stranke presegle medsebojna nesoglasja in da bi brez večjih konfliktov vstopili v sklepni del mandata. "Jeseni bo namreč sledil tudi konkretnejši pristop k pripravam na volitve – bodisi predčasne bodisi redne. Upam pa, da bo še pred koncem mandata sprejet naš predlog, s katerim bomo dokončno odpravili zaostanek pri usklajevanju pokojnin. To smo namreč dolžni našim upokojencem," je navedel.
Odprti vprašanji za DeSUS sta še demografski sklad in dolgotrajna oskrba. Odločanje o demografskem skladu je DZ na predlog koalicije namreč na zadnji seji odložil. Jurša verjame, da bodo pri omenjenih dveh vprašanjih našli skupen jezik in "končno ustvarili to, kar si DeSUS prizadeva ustvariti že več let".
Glede na to, da epidemiologi že sedaj opozarjajo na četrti val epidemije covida-19, si Jurša tudi želi, da bi se ljudje odločili za cepljenje, s katerim bi izredno pripomogli k zajezitvi epidemije. "Nihče si namreč ne želi ponovnega zaprtja države. Zaupajmo stroki in bodimo odgovorni do sebe in do drugih," je pozval. Obenem pa si želi modrosti "za svoje politične kolege" in upa, da se ne bodo več odpirale ideološke teme.
"Slovenija, ki trenutno tudi predseduje Svetu EU, mora pokazati svojo enotnost in se zazreti v prihodnost. Če smo se iz preteklosti česa naučili, je to dejstvo, da nas takrat, ko Slovenke in Slovenci stopimo skupaj za enoten cilj, nič ne more ustaviti. V slogi je moč in le skupaj bomo kos izzivom prihodnosti," je še dodal Jurša.
Golubovič: Vsako pomembno glasovanje bo precej nepredvidljivo
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović napoveduje uporabo vseh demokratičnih orodij proti vladi, rešitve pa LMŠ vidi v predčasnih volitvah.
Kot je v izjavi za STA navedel Golubović, se bodo predčasne volitve zgodile le, "če si bodo nekateri poslanci – zlasti DeSUS, ki se označuje za opozicijo, a vlado podpre v vseh ključnih trenutkih – poleti vzeli čas in temeljito premislili, ali je prav, da so na volitvah leta 2018 obljubljali eno, danes pa počnejo ravno nasprotno".
"Če bodo interesu države in državljanov dali prednost pred svojimi lastnimi interesi, so predčasne volitve možne. Dokler tega spoznanja ni, opozicija nima zadostne večine za spremembe – za morebitno konstruktivno nezaupnico, ki bi nas pripeljala do predčasnih volitev, te pa do normalizacije države," ugotavlja Golubović. Napoveduje pa, da bodo v LMŠ še naprej budno spremljali in nadzorovali delo vlade ter z vsemi demokratičnimi orodji, ki so jim na voljo, opozarjali na napake in jih skušali preprečiti. Poslanka LMŠ Jerca Korče je v sredo omenila možnost interpelacije več ministrov.
Golubović sicer opozarja, da mora biti država dobro pripravljena na morebiten nov val epidemije covida-19. Pričakuje jasne scenarije tako obvladovanja oziroma zajezitve širjenja virusa kot pomoči tistim, ki jih bo morebiten novi val prizadel. Izpostavlja zaščito domov za starejše, prezračevalne sisteme v javnih zavodih in scenarije šolanja, pri čemer se morajo po mnenju LMŠ šole zapirati zgolj v skrajnem primeru. Navaja še finančno pomoč storitvenim dejavnostim, ukrepe, ki so v skladu z ustavo in ne posegajo prekomerno v človekove pravice, predvsem pa ustrezno komunikacijo, pri kateri so v ospredju stroka, argumenti in umirjeni toni.
"To, kar je vlada zaradi svoje arogance, ignorance in nesposobnosti v epidemiji doslej naredila narobe – tega pa je žal ogromno, o tem pričajo tudi posledice – se ne sme več ponoviti," je posvaril Golubović.
Han: Postalo je jasno, da bo vlada še naprej vozila na hlape bencina DeSUS
Vodja poslancev SD Matjaž Han je glede pričakovanj za politično jesen znova izpostavil stališče, da so predčasne volitve edini možen izhod iz politične krize. "Po zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami je sicer postalo jasno, da bo vlada Janeza Janše še naprej vozila na hlape bencina DeSUS," ob tem ugotavlja Han.
V delu opozicije so po hudem porazu vlade na nedavnem referendumu o noveli zakona o vodah omenili možnost ponovne konstruktivne nezaupnice in upe položili v odločujoče glasove poslancev DeSUS. Predsednica SD Tanja Fajon je izpostavila pomembna glasovanja v DZ prejšnji teden, zlasti o ministru za digitalno preobrazbo, Marku Borisu Andrijaniču. Slednjega pa je DZ v petek izvolil tudi s pomočjo dveh poslancev DeSUS. Del opozicije je tako ocenil, da se je DeSUS pokazal kot del koalicije.
Podobno ugotavlja Han. "Poslanci DeSUS bodo očitno še naprej podpirali vlado in s tem v celoti prevzeli tudi odgovornost za njeno dosedanje in prihodnje ravnanje," je navedel. Želi si, da bi kljub napovedim in grožnjam ob prihajajočem četrtem valu epidemije covida-19 krizo prebrodili čim hitreje in brez žrtev ter posledic. V SD sicer verjamejo, da so predčasne volitve edini možen izhod iz politične krize.
Mesec: Morebitna konstruktivna nezaupnica zgolj kot pot do volitev
Koordinator Levice Luka Mesec je ocenil, da se bo jeseni poglabljala nemoč koalicije in da so se tudi pogoji za izpeljavo resnih reform končali. Morebitno konstruktivno nezaupnico pa vidi zgolj kot pot do volitev in ne kot poskus oblikovanja začasne vlade, ki bi zaradi pat položaja v DZ verjetno imela podobne težave kot sedanja.
Mesec ocenjuje, da koalicija nima več podpore med ljudmi, kar zelo jasno kaže tudi njen poraz na nedavnem referendumu o noveli zakona o vodah.
Izvolitev ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča pred nekaj dnevi pa je označil kot marketinško potezo vlade in poskus ustvarjanja videza moči pred počitnicami. Ne verjame, da se bo koalicija do jeseni okrepila, prej pričakuje nasprotno. Upa, da bodo volitve čim prej, ker se lahko "le z novimi volitvami rešimo iz krize, v kateri se je znašla Slovenija".
Mesec se strinja, da je DZ v pat položaju, ko imata tako koalicija kot opozicija po 45 poslancev, odvisno od tega, kako se nekateri poslanci, "ki so nekje vmes", odločajo pri posameznih predlogih. V resnici opozicija ta hip nima glasov za konstruktivno nezaupnico, vlada pa nima glasov za trdno vladanje, ugotavlja Mesec. To se bo po njegovih besedah moralo jeseni razrešiti. Bodisi s tem, da bo tako stanje do volitev, do katerih je manj kot eno leto, bodisi tako, da se bo oblikovala večina za konstruktivno nezaupnico, je pojasnil.
Možnosti konstruktivne nezaupnice, ki jo je predsednica SD Tanja Fajon omenila prejšnji teden, Mesec ne izključuje, jo pa vidi zgolj kot pot do volitev in ne kot poskus oblikovanja začasne vlade. Da bi med predsedovanjem Slovenije Svetu EU oblikovali novo vlado, se mu ne zdi pametna ideja. Spet je namreč spomnil, da je razmerje moči v DZ pri približno 45 poslancih na vsaki strani in bi imela nova vlada verjetno zelo podobne težave pri vladanju, kot jih ima aktualna.
Bratuškova: Rezultat referenduma bo delo vlade zaznamoval tudi jeseni
V SAB so prepričani, da bo izid referenduma, na katerem so volivci prepričljivo zavrnili novelo zakona o vodah, delo vlade zaznamoval tudi jeseni. Ob takšni podpori bo težko sprejemala ukrepe in reforme, ki terjajo širši družbeni konsenz, meni predsednica SAB Alenka Bratušek. Jesen bo za SAB zelo aktivna, oktobra načrtujejo tudi programski kongres.
Bratuškova je v izjavi navedla, da je Slovenijo po izbruhu epidemije zajela še politična kriza, ki traja več mesecev. "Aktualna vlada je brez večinske podpore v parlamentu, kar se je odrazilo v dveh neuspelih poskusih zamenjave predsednika DZ, nedavno pa s fiaskom na referendumu o noveli zakona o vodah, vetom DS in pritiski okrog demografskega sklada. Kljub temu da vlada doživlja poraz za porazom, vztraja na oblasti," ugotavlja Bratuškova. V SAB bi pričakovali, da bi predsednik vlade v teh razmerah omogočil predčasne volitve, toda to se, kot kaže, ne bo zgodilo.
V SAB ocenjujejo, da so rezultati dela vlade Janeza Janše katastrofalni. Kot je navedla Bratuškova, je koalicija pridelala rekorden proračunski primanjkljaj v višini 8,6 odstotka BDP in najvišji javni dolg v zgodovini države ter se zelo slabo spopadla z epidemijo covida-19. "Eden njenih škodljivih predlogov, to je zakon o vodah, je v državi aktiviral civilno družbo, ki je vladi, pa tudi parlamentu izglasovala ljudsko nezaupnico. Veseli smo, da je neposredna demokracija v Sloveniji živa in da so svoj pomen pri odločanju o prihodnosti prepoznali tudi mladi. Prav oni in civilna družba so branili vodo pred parcialnimi interesi vladajočih elit," je poudarila predsednica SAB.
Jesen bo za SAB zelo aktivna. Bratuškova je izpostavila, da bosta na mizi za SAB dva zelo pomembna zakona, to sta zakon o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in zakon o prevozih v cestnem prometu, ki bi za upokojence uzakonil brezplačne prevoze v mestnem potniškem prometu. Oktobra načrtujejo tudi programski kongres stranke.
"Sloveniji pa želimo, da se čim prej vrne na pot, na kateri bodo spoštovani temeljni postulati pravne države, svobode medijev in svobode izražanja ter človekove pravice," je sklenila Bratuškova.
KOMENTARJI (234)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.