Nnezdružljivosti funkcij

KPK bo za mnenje v zadevi Jaklič zaprosila pripravljavca zakonodaje

A.S./STA
8. 5. 2024, 13.57
Posodobljeno: 8. 5. 2024, 14.06
Deli članek:

KPK bo po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije DZ, v katerem je ta prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča vrnila KPK, za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje - pravosodno ministrstvo. Ob tem KPK zavrača namige, da beži od odgovornosti, in opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij.

Sa.R.
Klemen Jaklič

Kot so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), so proučili dopis mandatno-volilne komisije DZ v zvezi s pristojnostjo glede presoje nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. V njem je namreč predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga navedla, da DZ skladno z zakonodajo ni pristojen za izvajanje določb o nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.

"Komisija si ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje. Komisija sicer že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij v posameznih zakonih in se zavzema za enotno ureditev v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. S tem se zavzema za jasno materialno in procesno zakonsko dorečenost, na podlagi česar bi sama lahko učinkovito in zakonito vodila postopke, kar bi prispevalo h krepitvi pravne države," so v današnjem odzivu na omenjeni dopis navedli na KPK.

Spomnili so, da je KPK že leta 2021 na vlado naslovila pobudo za poenotenje področja nezdružljivosti funkcij, "vendar ne vlada ne DZ doslej k temu nista pristopila". Na KPK tako zavračajo kakršnekoli namige, da bežijo od odgovornosti. "Poudarjamo, da je stališče KPK, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ni pristojna, nespremenjeno vse od uveljavitve zakona leta 2011. Zakon namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena Komisiji za preprečevanje korupcije izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe zakona," so zatrdili.

Pojasnili so, da je področje nezdružljivosti funkcij načeloma urejeno v sistemskem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, lahko pa to področje drugače urejajo posamezni specialni zakoni. "Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije področje nezdružljivosti ureja tako materialno (katere dejavnosti ali funkcije so nezdružljive) kot tudi procesno (kdo in v kakšnem postopku odloča). Drugi področni zakoni lahko področje nezdružljivosti urejajo tako materialno kot tudi procesno (npr. zakon o sodniški službi) ali pa zgolj materialnopravno, pri čemer ne določijo, kdo (kateri organ) in v kakšnem postopku o morebitni nezdružljivosti odloča. Tak primer je tudi zakon o ustavnem sodišču," so navedli.

Ker zakon o splošnem upravnem postopku ne določa, kdo odloča v morebitnem sporu o pristojnosti med KPK in DZ, in ker si KPK ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, bo na ministrstvo za pravosodje kot nosilni organ tako zakona o ustavnem sodišču kot tudi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije podala zaprosilo za neobvezujoče mnenje o tem, kateri organ je pristojen odločati o nezdružljivosti, ko področni zakoni nezdružljivost funkcij urejajo zgolj materialnopravno, so napovedali.

Obenem so na KPK pojasnili še, da četudi bi bila KPK pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogla uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil. Glede na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko namreč KPK po njihovih navedbah postopek uvede zgolj v primeru, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen.

"Če KPK ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu komisije ne odpravi. Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, komisija (tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve) ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti," so še dodali.

KPK je namreč konec aprila uvedla predhodni preizkus v primeru Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

KPK je po ugotovitvi, da ni pristojna za presojo v tem primeru, prijavo odstopila DZ, od koder pa so jim prijavo vrnili. Predsednica mandatno-volilne komisije DZ je v ponedeljkovem dopisu KPK navedla, da nezdružljivost funkcij ustavnih sodnikov ureja zakon o ustavnem sodišču, DZ oz. mandatno-volilna komisija pa je na področju nezdružljivosti pristojna za obravnavo vprašanj s tega področja le za poslance, in sicer na podlagi zakona o poslancih, ne pa tudi za druge funkcionarje. Navedla je, da je skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerim je bila v pravni red vpeljana ureditev nezdružljivosti, KPK tisti organ, ki izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v tem zakonu in tudi drugih zakonih.