Vsako leto, ne glede na generacijo, se najde večje število učencev, ki potrebujejo dodatno učno pomoč ali razlago učne vsebine. Žal si danes marsikateri starš oziroma skrbnik ne more privoščiti rednih inštrukcij, saj so vse dražje. Dodatni oziroma dopolnilni pouk ali individualne učne ure z učiteljem nekaterim učencem ne zadostujejo. »Tukaj se je pokazala potreba po prostovoljcih, ki bi našim učencem nudili pomoč pri učenju. Letos smo si lahko pomagali z dijaki bežigrajske gimnazije, ki so v okviru svojega predmeta obveznih izbirnih vsebin nudili pomoč našim učencem pri angleščini. Občasno nam na pomoč priskočijo tudi študentje,« pove Teja Habjanič, ki na Osnovni šoli (OŠ) Prule koordinira sodelovanje s prostovoljci in učenci predvsem prve in druge triade. »Starejši učenci, tudi zaradi stigme, pomoč žal odklonijo. Učenci razrednega pouka pa najpogosteje prosijo za pomoč pri učenju slovenščine, matematike, nekateri imajo problem tudi z naravoslovjem in tehniko ter predmetom o družbi,« pojasni in doda, da je pri starejših pomoč potrebna še pri matematiki in fiziki.
Prostovoljce iščejo tudi med upokojenci
Vsako leto, kot pove Habjaničeva, je povpraševanje po učni pomoči s strani učencev oziroma njihovih staršev veliko večje, kot je obseg pomoči, ki jo zmorejo ponuditi prostovoljci. »Na različnih kanalih objavljamo oglase, s katerimi iščemo prostovoljce. Iščemo jih tudi na fakultetah, sodelujemo s črtnimi skupnostmi Trnovo, Rudnik in Center. Pogovarjamo se z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, da bi v svoje prostovoljno delo vključili učno pomoč,« pove sogovornica in doda, da na začetku šolskega leta vsak učitelj za svoj razred naredi seznam učencev, pri katerih bi dodatna pomoč pripomogla k boljšemu učnemu rezultatu. Teh otrok je približno 30. »Ta hip bi do konca šolskega leta potrebovali vsaj še pet prostovoljcev,« poziva Habjaničeva.
Učna pomoč vedno poteka po koncu pouka v učilnicah šole. Pomoč je individualna, lahko tudi v skupini po pet učencev. »Prostovoljcem zagotovimo vse, kar potrebujejo za nudenje učne vsebine. Govorim o učbenikih in delovnih zvezkih, z učitelji so tudi v stikih, da dobijo točna navodila glede vsebine, ki jo varovanec mora osvojiti. Pogosto se zgodi, da učenec pride na inštrukcije brez naloge oziroma nima narejenega tistega, kar bi moral rešiti pri pouku. Bodisi ni znal ali pa ni bil pozoren,« pojasnjuje Habjaničeva.
Že drugo leto s petošolko Viktorio dela Alena Paternost, ki od leta 2010 na različnih področjih sodeluje kot prostovoljka. »Začela sem v okviru obvezne študijske prakse pri mojem študiju psihoterapije na fakulteti Sigmunda Freuda. Kot prostovoljka sem sodelovala pri različnih društvih, nato sem se priključila enoletnemu programu UP – učna pomoč, ki ga je Rdeči križ začel izvajati v času epidemije in v okviru katerega smo imeli tudi usposabljanje za učno pomoč otrokom. Po polletnem usposabljanju sem dobila prvega varovanca na OŠ Prule, kjer sem tudi ostala. Zdaj že četrto leto kot prostovoljka pomagam pri učenju, svoje delo pa vidim kot izjemno koristno,« pove Paternostova.
Z učno pomočjo do boljšega znanja
Z Viktorio se dobivata enkrat na teden in predelujeta vsebine, pri katerih tisti hip učenka najbolj potrebuje pomoč. »Lahko gre za urjenje v nareku, glasno branje, angleščino, zgodovino, geografijo. Ker sem izrazita družboslovka, se v naravoslovne predmete nerada spuščam,« iskreno pojasni prostovoljka in doda, da je Viktoria izredno odgovorna deklica in jo zato tudi sama obvešča o datumih testov, na katere se potem skupaj intenzivno pripravljata. »Veliko lažje mi je potem tudi doma narediti nalogo ali ponoviti vsebino, saj mi jo Alena predstavi na svoj, meni bolj razumljiv način. Ta ena ura na teden z njo mi res veliko pomaga,« pove vestna učenka.
Ker Aleni Paternost delo z učenci ustreza, razmišlja o tem, da bi v naslednjem šolskem letu prevzela še enega učenca. »Odlično bi bilo, če bi bil približno istih let kot Viktoria. Poleg tega, da so mi te učne vsebine zelo blizu, bom iskreno še dodala, da nimam volje ukvarjati se z najstniškimi hormoni,« nam še zaupa v smehu.