Sprejem sankcij proti Rusiji zaradi agresije nad Ukrajino spremljajo predvsem napovedi zahodnih držav. Cilj ukrepov je ohromitev ruskega gospodarstva in Putinovega režima. Kljub napovedanim ukrepom na Financial Times trdijo, da bi Moskva lahko brez večjih težav pretrpela posledice evropskega embarga in luknjo zapolnila z izvozom na azijski trg.

Kot poroča 24ur.com je Evropska Unija gladko spravila skozi prvih nekaj ukrepov proti Rusiji. Zapletati se je začelo pri embargu na uvoz ruske nafte v Evropo. Predsednica komisije Ursula von Der Leyen je priznala, da ne bo lahko, več držav pa je zahtevalo izvzetje iz embarga, med njimi so Madžarska, Češka in Slovaška. Slovenija pa je predlog Komisije pozdravila.

Madžarska ne podpira sankcij proti Rusiji

Po poročanju STA Madžarska ne namerava podpreti novega svežnja sankcij Evropske unije, ki vključuje embargo na uvoz nafte, je danes dejal predsednik vlade Viktor Orban. Dodal je, da bi sedanji predlog Evropske komisije pomenil “atomsko bombo” za madžarsko gospodarstvo, ki je odvisno od ruske nafte, poročajo tuje agencije.

Za državni radio je Orban opozoril, da bo Madžarska potrebovala pet let in ogromno količino naložb v rafinerije in naftovode, da bo lahko preoblikovala svoj sedanji sistem, ki je približno 65-odstotno odvisen od ruske nafte. Pri tem se je vprašal, ali je smiselno vlagati v tako obsežne naložbe za rezultat, ki bo viden v štirih do petih let, medtem ko se vojna v Ukrajini odvija zdaj. “Ne želim se prerekati z EU, ampak sodelovati, vendar je to mogoče le, če bodo upoštevali naše interese,” je dejal in dodal, da Madžarska pričakuje nov predlog Evropske komisije. Hkrati je dejal, da Madžarska ne bo podprla uvrstitve vodje ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila na črno listo, saj gre za vprašanje verske svobode.

Ponovil pa je tudi stališče Madžarske, da v sosednjo Ukrajino ne bo poslala nobenega orožja, saj bi te pošiljke lahko postale tarče ruskih napadov na območju, kjer živijo tudi etnični Madžari.

Evropska komisija je sicer v sredo predlagala doslej najstrožji sveženj sankcij proti Moskvi zaradi vojne v Ukrajini, vendar se je več držav, ki jih skrbijo posledice prekinitve uvoza ruske nafte, dogovoru zapostavilo. Peščica vzhodnih držav EU je zaskrbljena, da jim embargo ne bo omogočil dovolj časa za prilagoditev, čeprav je komisija sporočila, da bosta Madžarska in Slovaška za tranzicijo imeli na voljo do konca leta 2023.

Hrvati si želijo biti izjema

Kot poročajo številni hrvaški mediji, si naši južni sosedje pri embargu prizadevajo izjemo, po kateri bi lahko še naprej uvažala derivate za proizvodnjo dizla za potrebe rafinerije na Rijeki.

V razpravah med državami članicami v Svetu EU, ki bi moral do konca leta sprejeti predlog Evropske komisije o embargu na uvoz ruske nafte in ruskih naftnih derivatov, bi se Hrvaška lahko zavzela za izjemo, po kateri bi lahko tudi po tem letu za potrebe rafinerije na Rijeki uvažala tako imenovano vakuumsko plinsko olje, je neuradno izvedel Večernji list.

“Vakuumsko plinsko olje – VGO (Vacuum Gas Oil) je surovina, potrebna za proizvodnjo dizla. Inina rafinerija je optimizirana za njegovo uporabo v proizvodnem ciklu. Ker so viri oskrbe na trgu so precej omejeni, je Ina zavezana k nadaljnjemu nakupu VGO, saj je tako bilo do zdaj,” je neuradno odgovorila Ina.