Učinkovit boj proti stresu

Ko smo v stresu, naš imunski sistem oslabi, izčrpani smo, hitreje se prehladimo. Počutimo se, kot da ne moremo pobegniti pred svetom. A obstajajo načini, da si pri tem preventivno pomagamo.

Včasih moramo preprosto reči ne. Ljudje nas radi vlečejo v 100 različnih smeri. Če vsemu rečemo da, ne bomo nikoli naredili veliko in predvsem ne bomo srečni. Vsi moramo kdaj reči ne, ker imamo večje cilje, ki se jih želimo držati, pa nam jih zaradi majhnih reči ne uspe izpolniti.

Najdimo način za sproščanje. Vprašajmo se: »Kaj mi pomaga, da se sprostim?« Zapišimo si na list papirja, da se opomnimo. Morda gremo radi na sobotno tržnico, uro joge, masažo, večerjo s partnerjem, sprehod s prijateljico ali s psički, si privoščimo sproščujočo kopel.

Mnogi učitelji meditacije pravijo, da morajo tisti, ki nimajo časa za meditacijo, meditirati dvakrat toliko časa. Vsem je težko najti čas, vsi si težko odščipnemo čas zase. Vse to je še razlog več, da si ga vzamemo! Ko smo pod stresom, se telo pospeši in začne reagirati kot 'boj ali beg'. Študije so pokazale, da lahko kronični stres sčasoma povzroči bolezen. To pomeni, da si moramo vzeti več časa, da se vključimo v naš parasimpatični živčni sistem z nekaj počitka in sprostitve. Joga in meditacija pomagata, da se naše telo in um končno sprostita. Nasvet za meditacijo: usedemo se v miren prostor za od 5 do 10 minut, zapremo oči in samo dihamo. Pri vdihu štejmo 1, pri izdihu 2, pri vdihu 3, pri izdihu 4 ... vse do 20 in začnemo znova!

Tako fizični kot čustveni stres lahko povzročita pomanjkanje magnezija, zato povečajmo njegov vnos. Magnezij je od nekdaj znan kot pomirjujoč in sproščujoč mineral. Dokazano uravnava živčni sistem in nam pomaga pri soočanju s stresom. Znano je, da je ključnega pomena za delovanje mišic in živcev, proizvodnjo energije, zmanjšanje stresa, presnovo hranil ter tvorbo kosti in celic. Poleg tega zmanjšuje bolečine v mišicah, pomaga pri spanju, prebavi, lajša zaprtje in lajša glavobole.

Meditacija za začetnike

Za začetek poiščite miren, udoben kraj, kjer veste, da vas ne bodo motili. Izklopite telefon. Lahko ležite na hrbtu ali sedite na stolu; le pazite, da bo hrbet raven. Osredotočite se na dih v trebuhu. Opazite občutek dihanja. Opazite, kako se vaš trebuh in spodnji del hrbta premikata z vašim dihanjem. Bodite pozorni na občutke diha, kako jih iz trenutka v trenutek doživljate v svojem telesu. Normalno je, da misli tavajo. Vsakič, ko vam odtavajo, nežno in počasi vrnite pozornost k opazovanju trenutnih občutkov vašega diha. Na neki način je to tako, kot da ljubljenčka počasi in potrpežljivo učite novega trika. Sčasoma in z vajo postane lažje dlje ohranjati pozornost na sapi.

Če ste začetnik, naj vas ne skrbi, koliko časa boste vadili. Lahko začnete z nekaj minutami in nato čez čas povečate dolžino na 10 ali 20 minut. Doslednost je najpomembnejša pri uvajanju nove navade. Večina ljudi ima težave z razvojem prakse, ker ne najdejo časa za to. Morda se zdi nenavadno, da bi bilo 10 minut preveč časa, toda v resnici imamo vsi zaposleno življenje in najučinkovitejši način, da zagotovite čas za vadbo, je, da si čas razporedite v svoj dnevni koledar.

Vaja zavestnega dihanja

Če se kdaj čez dan počutite pod stresom ali se želite sprostiti, usmerite pozornost na svoj dih. Vzemite si trenutek, da opazite ritem in tempo svojega dihanja. Ne glede na to, ali se vam zdi dih kratek in tesen ali dolg in globok, samo opazite in dovolite, da bo natanko tak, kakršen je. Vaša naloga je, da ozavestite svoje dihanje, kakršno je. Nato po nekaj trenutkih postopoma in nežno upočasnite tempo in globino dihanja. Nadaljujte, ne da bi vsiljevali postopek, dokler ne čutite dolgega in globokega diha v trebuhu. To počnite vsaj eno minuto.

Ko nežno spodbudite svoj dih, da se poglobi, pošlje vašemu umu in telesu signale, naj se sprostita. Lepota te preproste zavestne prakse je, da jo lahko izvajate tudi z odprtimi očmi kadar koli in kjer koli ne glede na to, ali ste sredi pogovora ali v avtu na poti domov iz službe.

Na tej poti bodite potrpežljivi sami s seboj in ne pozabite, da je meditacija praksa. To je veščina, ki jo sčasoma razvijate.