S pirhi do prepoznavnosti in privlačnih nagrad: zaslovel je zaradi jajc
Kaj neki je skupnega Billu Clintonu, Angeli Merkel in Vladimirju Putinu? Tako so se pred natančno desetimi leti v svoji raziskovalni nalogi spraševale tudi učenke enega izmed tedanjih devetih razredov Osnovne šole Antona Martina Slomška z Vrhnike. Kljub temu da je minilo že deset let, se tedanje učenke Marija, Sara in Sandra gotovo še vedno spominjajo odgovora. Ki se je takole glasil: »Vse tri svetovno znane osebe imajo v lasti kokošje jajce, ki prihaja z Vrhnike in je delo Franca Groma!«
Seveda ni šlo za običajno jajce. »Mnogi, ki so Gromovo z več kot 20.000 luknjicami posejano jajce že videli, verjetno sploh niso vedeli, da predstavlja velik in pomemben del vrhniške kulture. Tudi same smo jih v preteklosti že videvale na več javnih krajih, a njihovega avtorja nismo poznale. Še bolj presenečene pa smo bile, ko smo ugotovile, da je naš someščan pravzaprav tudi edini in celo prvi na svetu, ki se je kdaj ukvarjal s čim takim. Po svetu ima resda nekaj posnemovalcev, a je njihovo znanje daleč bolj površno kot znanje izkušenega vrhniškega mojstra, čigar pirhi so bili tudi njegova lastna zamisel,« so med drugim zapisale učenke.
Še kakšno leto prej smo se s slovitim rokodelcem, ki je izumil ta vrhniški pirh, pogovarjali tudi mi. »Nikoli, ampak res nikoli si nisem mislil, da bom zaslovel zaradi jajc,« nam je v svoji delavnici tedaj zaupal rokodelec, čigar pirhi so postali, kot rečeno, del kulturne dediščine Vrhnike.
Kritika ga je spodbudila
Ustvarjalna pot Franca Groma se je začela z na videz nepomembnim dogodkom. Za velikonočne praznike leta 1993 sta ga namreč zmotili luknjici na zgornjem in na spodnjem delu jajca, ki sta bili sicer namenjeni za vrvico. »Želel sem, da bi bili lepi, in sem ju zbrusil,« se je spominjal. Take luknjice po navadi počijo, njemu pa ju je s primernim orodjem posrečilo zvrtati, da sta bili res lepo okrogli. In ker sta se mu tako lepo posrečili, ga je to spodbudilo, da jih v jajce zavrtal še nekaj. Pa je nastal prvi vzorec in za njim še drugi ... Za pripravo take mojstrovine moraš imeti zares veliko potrpežljivosti in koncentracije, predvsem pa mirno roko.
A če ga domači tedaj ne bi prepričali, da je pirhe odnesel na razstavo, bi šlo vse skupaj najbrž že kaj hitro v pozabo. Tako pa so pirhi na razstavi zmagali, vse ostalo je zgodovina. Vendar kakšna?! Povod, da se je Grom udeležil te razstave, so bile namreč prav Slovenske novice, ki so leta 1993 razpisale svoj prvi natečaj za najlepše velikonočne pirhe. Legenda pravi, da mu je etnolog Janez Bogataj takrat pripomnil, da se bo treba v prihodnje še malce bolj potruditi, mojstra Groma pa je kritika tako spodbudila, da je začel na veliko proučevati vzorce. Slednjič se je odločil za čipko in nagelj. Njegova zamisel o prenašanju čipkastih vzorcev na pirhe je bila povsem izvirna.
Če so Slovenske novice na prvem natečaju pomagale mojstru Gromu, le komu bodo letos? Naj opozorimo, da 29. nagradni natečaj Naj pirhi Slovenskih novic že poteka.
Če torej želite sodelovati s svojimi izdelki (pirhi), boste morali svoje poslati z izpolnjeno prijavnico, ki jo najdete tako v tiskani izdaji Slovenskih novic kot tudi na naši spletni strani www.slovenskenovice.si, in sicer na naslov: Delo, d. o. o., Likozarjeva 1, 1000 Ljubljana, s pripisom Pirhi. Pa še to: poslati jih boste morali najpozneje do ponedeljka, 14. aprila 2025.
Samo ta dan, v ponedeljek, 14. aprila, boste lahko (z obvezno izpolnjeno prijavnico) izdelke tudi osebno prinesli, in sicer v kiosk, ki je na ploščadi pred stavbo Slovenskih novic v Ljubljani; sprejem vaših pirhov bo potekal med 10. in 14. uro.
1993. smo izvedli prvi natečaj, ki je zdaj že tradicija.
