Za razrešitev Zorčiča je en glas zmanjkal. Foto: BoBo/Borut Živulović
Za razrešitev Zorčiča je en glas zmanjkal. Foto: BoBo/Borut Živulović

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v obrazložitvi glasovanja, ki ga je predlagal sam, izpostavil, da se pri odločanju o njegovi razrešitvi z mesta predsednika DZ-ja odpira pomembno vprašanje, in sicer kakšna bo ta funkcija predsednika DZ-ja in samega DZ-ja v prihodnje. Ali bo to orodje vlade, predsednika vlade ali pa bo DZ toliko samostojen, da se bo o tem sam odločal, ali pa naj bo plen vsakokratne koalicije, tudi če ta izgubi večino v parlamentu, je še dejal.

Poudaril je še, da funkcijo predsednika DZ-ja izvaja odgovorno, z zavedanjem o pomenu dela parlamenta za to državo. Posvaril je še, da se lahko zgodi to, da po razrešitvi predsednika DZ-ja manjšinski koaliciji ne bo uspelo zbrati dovolj glasov za imenovanje novega predsednika.

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin – pričakovano so podporo Zorčiču napovedali v LMŠ-ju, SD-ju, SAB-u, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev – se je omenjeni del opozicije odločil, da glasovanje obstruira.

Za razrešitev Zorčiča je bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Tudi v drugem poskusu je koaliciji spodletelo, za razrešitev je na tajnem glasovanju in ob obstrukciji znova zmanjkal en glas, čeprav so pred glasovanjem v koaliciji zagotavljali, da imajo glasov dovolj.

Koalicija bo z razrešitvijo Zorčiča poskusila še enkrat

Krivec: Poskusiti moramo še tretjič

Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je po glasovanju dejal, da to "pomeni, da tudi drugič ni uspelo in da morajo poskusiti še tretjič". "Če hočemo normalno delati v DZ-ju, moramo imeti predsednika, ki bo predsednik vseh, in ene le ene skupine. Očitno beseda, ki jo nekdo da, ne zadostuje, bo treba poskusiti znova," je napovedal.

Glede nejasnih razmerij v parlamentu in morebitnih predčasnih volitev pa je Krivec dejal: "Saj razmerja niso bila jasna od začetka mandata te vlade, pa je vseeno zadeva delovala. Glede na današnja glasovanja bi se težko govorilo o tem, da parlament ne deluje, saj so bila glasovanja v večini primerov 46+. Tako da ... bo treba v tem režimu delati, je pa težko delati, če imamo na predsedniškem mestu nekoga, ki tako rekoč posluša samo nasprotno stran in ne poskuša najti srednje poti."

"Ne politika, ampak načrtno nagajanje"

Za zdaj v koaliciji ne razmišljajo o tem, da bi poiskali drugega kandidata za Zorčičevega naslednika, je pa Krivec poudaril, da se "čudi temu, da se nekaj dogovoriš, pa pri odraslih ljudeh to ne velja". Po njegovem mnenju gre za veliko težavo, saj "ne gre več za politiko, ampak za neko načrtno nagajanje".

Tudi vodja SMC-jevih poslancev Gregor Perič je napovedal, da "gre v tretje rado", pri tem pa opozoril: "Izid bi bil bistveno drugačen, če ne bi bilo obstrukcije. Gre za ukrep, s katerim opozicija nadzoruje svoje poslance, gre za nadzor. Poslancem se jemljeta pravica in dolžnost, da se o tako pomembnih vprašanjih izrečejo. To je trda roka, dvomim, da se vsi s tem strinjajo. Če bi imeli možnost glasovanja, bi bili izidi drugačni."

Ob tem je Perič napovedal, da bo treba pogledati, kaj se dogaja tudi "znotraj naših vrst". "Verjetno bodo sledile posledice, kakšne, je še prehitro govoriti. Bo pa več jasno na začetku tedna, kakšne politične posledice bo imelo to glasovanje," je še dejal.

Zorčič: Pozdravim lahko poslanca, ki sta zdržala pritiske

Igor Zorčič pa je prepričan, da bi se morala koalicija "vesti bolj državotvorno": "Vsi ti poskusi govorijo proti stabilnosti pred predsedovanjem Svetu EU-ja. Pozdravim lahko dva poslanca, ki sta zdržala pritiske, ki so jih deležni. DZ je pokazal, da je suverena institucija."

Glede morebitnih predčasnih volitev Zorčič ni želel špekulirati, je pa dodal: "Bi bilo pa morda dobro, da se zgodijo, glede na to, kar se dogaja v državi, pravosodju, tudi v Bruslju nas čudno gledajo." ​

Vatovec: DZ je še vedno kolikor toliko neodvisna institucija

Zorčičeva poslanska kolegica Janja Sluga (NeP) je vesela, "da se je izjalovil še en poskus obvladovanja vsega in vsakogar, ki ga izvaja koalicija". "Vesela sem, da sta se našla dva poslanca, ki nista podlegla pritiskom. Vesela sem, da smo obranili avtonomijo DZ-ja," je dodala. Odločitev pa je pozdravil tudi Matej T. Vatovec (Levica): To je še eden izmed porazov koalicije. DZ je še vedno kolikor toliko neodvisna institucija. To je še en korak naprej v počasnem razkrajanju koalicije. Upamo, da bo čim prej prišel trenutek, ko bo razpadla."

Brane Golubović (LMŠ) je spomnil, da se je na poslance izvajal velik pritisk, da bi zagotovili manjkajoči 46. glas, a koaliciji s SDS-om in NSI-jem na čelu tega ni uspelo doseči, "čeprav so na to stavili vse". Obregnil se je tudi ob napovedano še tretje glasovanje o predsedniku DZ-ja: "Pa kolikokrat morajo poslanke in poslanci povedati, da ni 46 glasov za predsednika DZ-ja, ki bi prišel iz manjšinske koalicije?"

Vodja poslancev SAB-a Maša Kociper pa je izpostavila: "Več kot dovolj je pokazateljev, da je čas, da se znova preštejemo, da gredo ljudje na volitve, da na novo vzpostavimo nov DZ in novo vlado." Da ni več časa za kupčkanje in politično preigravanje, ampak da je čas, "da gremo na volitve", pa je zatrdila poslanka SD-ja Meira Hot in dodala: "To glasovanje je žarek upanja, znak, da so zahteve ljudi slišane."

V vodo padel še drugi poskus razrešitve Zorčiča
75. izredna seja Državnega zbora, 3. del

Na seji tudi nova razdelitev mest po odborih

Potem ko je kolegij predsednika DZ-ja podprl nov razrez v delovnih telesih državnega zbora, v katera so vključili tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev, je DZ v skladu s tem potrdil sklep o prenehanju funkcij in imenovanju podpredsednikov v nekaj odborih. Poslanci NeP-a so dobili 12 mest v odborih, v tem sklopu mesto podpredsednika v dveh odborih.

Po eno mesto podpredsednika v odboru za zunanjo politiko namesto poslanski skupini SDS-a in v odboru za obrambo namesto poslanski skupini SMC-ja pripada poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Eno mesto podpredsednika v odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide pa namesto poslanski skupini SMC-ja pripada poslanski skupini SDS-a.

DZ je za podpredsednika odbora za zunanjo politiko imenoval Branislava Rajića (NeP), funkcija pa je na tem mestu prenehala Marijanu Pojbiču (SDS). Za podpredsednika odbora za obrambo so namesto Mateje Udovč (SMC) imenovali Jurija Lepa (NeP). Pojbiča so imenovali za podpredsednika odbora za delo, v katerem je na tem mestu funkcija prenehala poslanki SMC-ja Mojci Žnidarič.

75. izredna seja Državnega zbora, 2. del

Brez glasu proti podprli nadomestilo za starše otrok s posebnimi potrebami

Predlog za razrešitev predsednika DZ-ja sicer ni edina točka dnevnega reda izredne seje. Poslanci so namreč brez glasu proti podprli predlog spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinaša dvig nadomestila za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami. Zakonski predlog so na začetku marca po skrajšanem postopku vložili koalicijski poslanci, podprla ga je tudi vlada.

Prvopodpisani pod predlog spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Aleksander Reberšek (NSi) je pojasnil, da predlog predvideva dvig nadomestila za izgubljeni dohodek, ki ne bi bilo več določeno v nominalnem znesku, ampak v vrednosti minimalne plače. Reberšek je opozoril, da se je sicer nadomestilo v 11 letih uskladilo le enkrat, in to s 734,15 na 751,77 evra, kolikor znaša zdaj. V neto znesku to pomeni 588 evrov, dvig na višino bruto minimalne plače ‒ ta zdaj znaša 1024,24 evra ‒ pa v neto znesku pomeni 736 evrov. V skladu z na matičnem parlamentarnem odboru sprejetim dopolnilom je po besedah Reberška za starše, ki skrbijo za dva ali več otrok z najtežjimi motnjami, gibalnimi oviranostmi in hudimi boleznimi, predvideno 30-odstotno višje nadomestilo. Predviden datum uveljavitve zakonske spremembe je 1. julij letos.

Zakonski predlog je v imenu vlade podprl državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič, v predstavitvi stališč poslanskih skupin pa je bil deležen tudi enotne podpore koalicije in opozicije.

75. izredna seja Državnega zbora, 1. del

Soglasna podpora tudi nacionalnemu programu razvoja prometa

Poslanci so danes brez glasu proti podprli tudi novelo resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Novelo je predlagala vlada, med drugim z namenom uskladitve s spremembami, ki so se zgodile v določenih projektih.

Sorodna novica Žiža: "Zorčiča povleklo na stran opozicije, česar si kot predsednik DZ-ja ne bi smel privoščiti"

Predlog o nižji obdavčitvi higienskih pripomočkov ni dobil dovolj glasov

Državni zbor pa medtem ni podprl predloga Levice in SD-ja, da bi s spremembo zakona o davku na dodano vrednost (DDV) znižali obdavčitev ženskih higienskih izdelkov na pet odstotkov. Za predlog je namreč glasovalo 34 poslancev, proti jih je bilo 44, s čimer je predlog končal parlamentarno obravnavo.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je spomnila, da so higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki od 3. maja že manj obdavčeni. "Z novelo pravilnika o izvajanju zakona o DDV-ju ... je bilo znižanje stopnje DDV-ja realizirano hitreje, kot bi bilo mogoče to s predlagano spremembo zakona," je poudarila. Glede višine davčne stopnje pa je dejala, da je ta zdaj izenačena s podobnimi drugimi izdelki, namenjenimi zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana in zdravila.

Podpora noveli, ki pristojnosti varstva prikritih vojnih grobišč z ministrstva za gospodarstvo prenaša na ministrstvo za obrambo

DZ je poleg tega s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejel vladno novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katero je pristojnosti varstva prikritih vojnih grobišč z ministrstva za gospodarstvo prenesel na ministrstvo za obrambo. Novelo so podprli v večini poslanskih skupin, v delu opozicije pa v njej vidijo ideološke interese.

Marca sprejeta novela zakona o državni upravi je sicer pristojnosti za opravljanje nalog v povezavi z vojnimi grobišči prenesla z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na ministrstvo za obrambo. Pri zadnjem bo namreč ustanovljena uprava za vojaško dediščino, ki bo celovito skrbela za to področje.

Pristojnosti s področja varstva vojnih grobišč, te so bile doslej v domeni gospodarskega ministrstva, pa danes sprejeta novela prenaša na ministrstvo za obrambo oz. novo upravo v sestavi ministrstva. Pristojnosti vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč ostajajo nespremenjene, novo komisijo pa mora vlada imenovati v roku enega leta.

Že predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala večinsko podporo vladni noveli zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Podprli so jo v DeSUS-u, SNS-u, SDS-u, SMC-ju in NSi-ju. V LMŠ-ju in SD-jo so napovedali, da noveli ne bodo nasprotovali, v Levici in SAB-u pa so se izrekli proti njej.

S 50 glasovi za in šestimi proti so poslanci potrdili tudi novelo zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Temeljni razlog za pripravo sprememb je prenos evropske zakonodaje v nacionalni pravni red.

Spremembe pravilnika Fundacije za šport

Predsednik sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij (FŠO) Aleš Remih je poslancem državnega zbora predstavil spremembe pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa (FŠO). Dejal je, da ta ne prinaša vsebinskih sprememb, spremenili so ga v skladu z drugimi akti in nacionalnim programom športa. Poslanci naj bi v okviru glasovanj o tem odločali že na današnji seji.

"Obstoječi pravilnik iz leta 2017 je treba tudi strukturno dosledno uskladiti z nacionalnim programom športa (NPŠ). Vesel sem, da ni bilo nasprotovanja po naši predstavitvi na odboru DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ki je bila 5. maja. Pred tem sta soglasji dala tudi strokovni svet vlade za šport in Olimpijski komite Slovenije," je povedal Remih.

Fundacija bo z javnim razpisom za leto 2021 športu namenila 9,5 milijona sredstev. Fundacijo je leta 1998 ustanovil DZ, sredstva pridobiva iz koncesijskih dajatev iz iger na srečo, pri čemer sta glavna koncesionarja Loterija Slovenije in Športna loterija. FŠO od prve prejme 20 odstotkov koncesijskih dajatev, od druge pa 80 odstotkov.

Novi član programskega sveta RTV Slovenija je Ivan Kramberger ml.

DZ je na seji za novega člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija) imenoval Ivana Krambergerja. Nasledil bo Mateja Koširja, ki je podal odstopno izjavo. Novi član sodi v skupino 16 članov programskega sveta, ki jih v skladu z zakonom imenuje DZ na predlog civilne družbe. Poleg tega so se poslanci seznanili še s tem, da je Andreju Grahu Whatmoughu prenehal mandat člana v nadzornem svetu RTV Slovenija – kot je znano, je Grah Whatmough prevzel položaj generalnega direktorja zavoda.