Očenaš bomo še naprej molili po starem

Sprememba dela besedila najbolj znane krščanske molitve bi predstavljala težavo tako za vernike kot tudi za druge sodelujoče.

Ljubljana – Najnovejši slovenski prevod jeruzalemske izdaje Svetega pisma je prinesel tudi nekoliko drugačen prevod najbolj znane krščanske molitve Očenaš, ki ima osnovo v Matejevem evangeliju. Največja sprememba je pri koncu molitve, kjer novi prevod prošnjo »ne vpelji nas v skušnjavo« spreminja v »ne vpelji nas v preizkušnjo«. Vernike zanima, ali se bo ta sprememba uporabljala tudi uradno pri svetih mašah in pri drugih priložnostih, kjer se moli ta molitev.

Eno najtežjih vprašanj Svetega pisma

Slovenska škofovska konferenca pojasnjuje, da je beseda »skušnjava« v slovenščini res nekoliko izgubila svoj pomen »preizkušnje«. Vendar to ne pomeni, da nas Bog vodi v skušnjavo, ampak nas »skuša« oziroma »preizkuša«. Sedaj veljavni prevod je treba pravilno razumeti, ne pa ga popravljati. Po besedah vodje projekta novega prevoda Svetega pisma prof. dr. Jožeta Krašovca je ta del Očenaša predmet številnih polemik po svetu in eno najtežjih vprašanj Svetega pisma. Gre za to, ali po svetopisemskem izročilu Bog človeka samo preizkuša ali pa ga celo namerno postavi v položaj krivde. Po mnenju celjskega škofa in prevajalca dela Svetega pisma dr. Maksimilijana Matjaža »Bog ni protagonist« skušnjav, ki pretijo človeku.

Da bi se izognili težavam, so slovenski škofje že leta 2021 sklenili, da je treba sedaj veljavni prevod pravilno razumeti tudi v smislu nove formulacije »ne vpelji nas v preizkušnjo«. Sprememba molitve bi namreč pomenila za vernike veliko težavo, saj bi se morali učiti novega besedila ene od najbolj globoko zasidranih molitev. Novo besedilo bi bilo težava tudi za tiste, ki niso redni obiskovalci verskih obredov. Ker se ta molitev tudi poje, bi bilo treba spreminjati tudi notne zapise. Gre tudi za ekumenski vidik, saj bi bilo nujno poenotenje s protestantskimi cerkvami.

»Ker se spreminja kultura in z njo živi jezik, se je morda za sodobnega človeka res izgubil pomen 'ne vpelji nas v skušnjavo'. To je bilo vedno in je tudi sedaj, ne glede na obliko zapisa, treba razumeti na način, da Boga prosimo, da nas obvaruje skušnjav oziroma preizkušenj, ki nam jih v življenju nastavlja hudi duh, da bi se odvrnili od Boga in storili greh,« poudarja kranjski župnik dr. Andrej Naglič.

Očenaš bomo tako še na­prej molili po starem.