Tudi njegova klubska kariera je impresivna. Sloviti nemški vratar je branil v vratih Borussie Dortmund in Stuttgarta, na koncu pa je bil član angleške ekipe Manchester City. S Stuttgartom je leta 1992 osvojil bundesligo pa tudi nemški superpokal, leta 1989 pa je igral v finalu takratnega pokala Uefe. Za reprezentanco Zahodne Nemčije je zbral 19 nastopov. Immel je po koncu igralske kariere med letoma 1998 in 2001 nekaj časa deloval kot trener nižjeligaša Heilbronna. Pozneje je sodeloval pri turškem velikanu Fenerbahčeju kot trener vratarjev, deloval je tudi v Bešiktašu in dunajski Austrii, potem pa … Ja, potem je zašel v finančne težave in bankrotiral. V igralski karieri je Immel zaslužil zelo veliko denarja. Danes z drobcem obžalovanja priznava, da je živel razkošno. Preveč razkošno. S krpo še nikoli ni obrisal tal, skuhati ni znal prav nič, niti ni znal uporabljati pralnega stroja. Pa se je v trenutku vse spremenilo. Danes, ko je star 63 let, prejema socialno pomoč v višini 563 evrov na mesec. Včasih je toliko zaslužil v nekaj urah. Ker v lokalni skupnosti kot prostovoljec uči otroke igranja nogometa, mu lastnik lokalne restavracije dovoli, da pri njem vsak dan zaužije obrok hrane.
Zaslužil je milijone, danes pa živi od socialne pomoči
Eike Immel je v osemdesetih letih minulega stoletja slovel kot eden najbolj znanih nemških nogometašev, bil je tudi član državne reprezentance, ki je zmagala na evropskem prvenstvu leta 1980. Še vsaj dve pomembni tekmi, na katerih je igral kot član nemške reprezentance, je treba omeniti – bil je član ekipe, ki je igrala v dveh finalih na svetovnih prvenstvih, in sicer leta 1982 in štiri leta kasneje, leta 1986.
Eike Immel je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja slovel kot eden najbolj znanih nemških nogometašev, a je kljub obilnemu zaslužku 20 let po koncu kariere profesionalnega nogometaša bankrotiral.
