Spet bo oživela Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) je ob podpori Slovenske turistične organizacije (STO) in ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prenovila blagovno znamko za promocijo tradicionalnih slovenskih gostiln Gostilna Slovenija, ki so jo lansirali v začetku prejšnjega desetletja, kasneje pa je zamrla. V ponedeljek so jo podelili še štirim gostilnam.

SLOVENIJA > “Slovenske gostilne so dragocen del naše dediščine in že stoletja oblikujejo našo gastronomsko kulturo. Kar je zelo pomembno in v časih socialnih omrežij izgubljamo, je to, da so na nek način središče družabnosti. To je v bistvu to, kar potrebujemo in kar je treba negovati,” je ob predstavitvi prenove blagovne znamke na dogodku v gostilni Žabar v Ljubljani povedal Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Poudaril je, da bo ministrstvo v prihodnje še bolj aktiven sopotnik pri projektu, ki ga podpirajo ne samo zaradi prepoznavnosti Slovenije, temveč tudi zaradi ohranjanja kulturne dediščine. “Slovenija je dežela z bogatimi, tudi družinskimi tradicijami in s kulinariko. Oboje si zasluži, da tudi s pomočjo države in STO ta pogled delimo s svetom,” je še izpostavil minister.

Podpora mladim prevzemnikom gostiln

Predsednik OZS Blaž Cvar je spomnil na razcvet slovenske kulinarike v zadnjih 20 letih. Potem ko smo v Slovenijo uspeli privabiti najbolj priznane kulinarične vodnike, je po njegovem mnenju napočil čas, da tudi “temelj slovenske kulinarike postavimo na primerno mesto”. To pomeni, da je treba tistim, ki so začeli z gastronomijo in na tej poti iz generacije v generacije ostajajo, dati posebno priznanje, je dejal Cvar in dodal, da je odgovor na to blagovna znamka Gostilna Slovenija.

Maja Pak Olaj

Slovenska turistična organizacija

“STO s sodelovanjem pri projektu Gostilna Slovenija zaokroža strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije s poudarkom na gostinskih ponudnikih, ki gradijo na bogatih družinskih tradicijah in hkrati zagotavljajo vrhunsko kakovost.”

Čeprav je sekcija za gostinstvo in turizem OZS blagovno znamko ustanovila že leta 2011, pa je Cvar prepričan, da bo tokrat ob podpori ključnih deležnikov “končno dobila svoje mesto oziroma zaživela”. Ob tem je po vzoru mladih prevzemnikom kmetij, ki so deležni finančnih spodbud, v razmislek predlagal možnost uvedbe podobnega ukrepa tudi za prevzemnike slovenskih gostiln.

O postopku pridobitve znaka Gostilna Slovenija je predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Patricija Furlan pojasnila, da gostilne preveri strokovna komisija, označene pa so z enotno tablo in znakom, bakrenim zvonom. Izpolnjevati morajo tudi dogovorjena merila in kriterije, med drugim na področju zunanje in notranje ureditve lokalov. V ponudbi morajo prevladovati hišne, lokalne in regionalne jedi, gostinci pa morajo biti pozorni tudi na izbor ustreznih živil in proizvodov lokalnih pridelovalcev ter živil z zaščitenim geografskim poreklom. OZS je lani v sodelovanju s STO začela prenavljati model upravljanja znamke, nadgradila ter za pridobitev znaka uvedla dodatna merila kakovosti in trajnosti ravnanja gostiln. Po novem so do znakov upravičene tudi gostilne, ki niso članice zbornice.

dr. Janez Bogataj

etnolog

“Gostilna Slovenija pokriva vsa tista temeljna področja, ki so danes značilna za kulinarično ponudbo v svetu, in sicer gastronomska dediščina, trajnostno, vzdržno in sonaravno ter prehrana štirih letnih časov.”

Recenzije za dvig kakovosti

“Z letošnjim letom smo se dogovorili za izvedbo recenzij za dvig kakovosti med obstoječimi imetniki znaka Gostilna Slovenija in za aktivnejše pridobivanje novih članov ter pripravili ambiciozen marketinški načrt za promocijo gostiln, ki sistematično promovira gastronomijo Slovenije,” je povedala direktorica STO Maja Pak Olaj. Spomnila je, da je v Michelinov vodnik za Slovenijo letos uvrščenih kar 63 restavracij, od tega jih ima deset zvezdice, v vodnik pa je uvrščenih tudi sedem gostinskih obratov, ki nosijo znamko Gostilna Slovenija (od tega je eden nagrajen z rdečo, dva pa zeleno - trajnostno zvezdico).

“STO s sodelovanjem pri projektu Gostilna Slovenija zaokroža strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije s poudarkom na gostinskih ponudnikih, ki gradijo na bogatih družinskih tradicijah in hkrati zagotavljajo vrhunsko kakovost,” je še poudarila Maja Pak Olaj.

“Moje srce in duša sta danes židane volje, ker oživljamo Gostilno Slovenija. Mislim, da je to zelo pomembno, saj so konec koncev to že vsi poudarili. Gostilna Slovenija pokriva vsa tista temeljna področja, ki so danes značilna za kulinarično ponudbo v svetu, in sicer gastronomska dediščina, trajnostno, vzdržno in sonaravno ter prehrana štirih letnih časov. Mislim, da je to odlično izhodišče, na osnovi katerega bodo še v večjem številu prihajali v naše gostilne,” pa je pri Žabarju povedal etnolog dr. Janez Bogataj, ki je pred dobrim desetletjem ob oblikovanju blagovne znamke postavil njene temelje.

V sklopu dogodka so znak Gostilna Slovenija podelili štirim novim članom - Gostilni Avsenik iz Begunj na Gorenjskem, Gostilni in hotelu Kunst iz Leskovca pri Krškem, Gostišču Tolc iz Sorice in Gostilni pri Žabarju iz Ljubljane. Na listi nosilcev blagovne znamke Gostilna Slovenija je skupno 41 gostiln, a sta vsaj dve primorski zaprti. S Primorske so tako nosilke naziva Gostilna Slovenija Domačija Ražman (Gračišče), Gostilna Bric (Miren), Gostilna Škorpion (Ilirska Bistrica), Gostilna Ravbar (Dol pri Vogljah), Gostilna Trije Lovci (Šmarje pri Kopru), Domačija Šajna (Šepulje) in Gostilna pri Lojzetu (Zemono).

---