Inženirska pot Rebeke Kropivšek Leskovar se je začela s študijem mehatronike na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Ljubezen do ustvarjalnosti in tehnologije pa je združila v ročni izdelavi scenografij in razsvetljave. Danes v skupini Interblock razvija pametne tehnologije, kot je računalniški oziroma strojni vid. Ta s pomočjo umetne inteligence omogoča napravam videti in razumeti svet, kot ga vidimo ljudje. »Ko razvijaš nove tehnologije, jih moraš razvijati v skladu s stanjem in potrebami današnje družbe,« pravi nova inženirka leta.
Že od otroštva jo je vodila radovednost – razstavljala je telefone, risala stripe in sanjala o znanstveni fantastiki. Prvi stik z roboti je doživela na poletni šoli informatike, kjer je ugotovila, da znanstvena fantastika ni omejena le na filme. »Vsako stvar, ki jo delam, poskusim delati na ustvarjalen način.«
Tehnologija za ljudi (in živali)
Kot inženirka si prizadeva za razvoj tehnologij z mislijo na širše družbene vplive. Prepričana je, da je ključno sodelovanje z družboslovci, saj le tako lahko razumemo dolgoročne učinke tehnologije na človeštvo. »Vsaka nova tehnologija, ki pride na trg, ima lahko izjemen vpliv na našo družbo – tako dober kot slab,« meni Rebeka Kropivšek Leskovar, ki verjame, da z raziskovanjem in domišljijo vedno najdemo odgovore, v smehu pa pristavi: »Če bi imela na razpolago vse vire, bi razvila napravo, ki bi znala komunicirati z mojim mačkom.«
Polovica letošnjih nominirank deluje v panogi IKT
To, da je naziv inženirka leta 2024 prejela nominiranka iz panoge IKT, ni presenečenje, saj so bile predstavnice iz te panoge letos zastopane najbolj številno. Poleg »zmagovalke« so se za prestižni naziv potegovale še štiri.
Brina Škoda, vodja oddelka za uporabniško izkušnjo v podjetju Loftware, je »čistokrvna« inženirka računalništva in informatike. Študij je končala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Trenutno vodi ekipo produktnih oblikovalcev. V podjetju Loftware zagotavlja, da so tehnološki produkti jasni in prijazni za uporabo. »Želela sem delo, ki ni nikoli dolgočasno, in pogumno sem se podala v neznano,« pravi Brina Škoda.
Tudi Jasna Krmelj, iOS-razvijalka in tehnična direktorica v podjetju Gentler Stories, je kotirala visoko. Svojo inženirsko pot je začela na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, danes pa deluje kot soustanoviteljica in tehnična direktorica podjetja, v katerem razvijajo aplikacije, ki spodbujajo dobro počutje. Za prvi izdelek, aplikacijo Gentler Streak, je z ekipo prejela številne pomembne nagrade, med katerimi sta Apple Watch App of the Year 2022 in Apple Design Award 2024 za družbeni vpliv. Jasna Krmelj poudarja, da tehnologija ponuja neskončne priložnosti za ustvarjanje, a zahteva tudi prilagodljivost, saj se nenehno razvija. S sodelavci zato živi vizijo ustvarjati aplikacije, ki ne sledijo pritisku »hitreje, višje, močneje«, temveč spodbujajo dolgoročno zdravje in ravnovesje – tako fizično kot mentalno. »Pomembno je, da enako količino pozornosti namenimo tako intenzivni vadbi kot tudi počitku.«
V panogi IKT deluje tudi nominiranka Katja Škof Žavcer, ki je prav tako inženirka informatike. Pohvali se, da že več kot 20 let uspešno deluje v IT-industriji. Izobrazbo je pridobila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, trenutno pa vodi oddelek za zagotavljanje kakovosti v podjetju Comtrade Gaming. V njeni ekipi je več kot 50 inženirjev na šestih različnih lokacijah. Njeno prepričanje, da »dobra vodja vodi z močjo ljubezni, ne z ljubeznijo do moči«, jo je vodilo do uspehov pri vodenju in motiviranju ekipe.
Urša Skerbiš Štok, zaposlena na oddelku razvoja električnih sistemov v podjetju Pipistrel Vertical Solutions, je zaokrožila peterico nominirank iz panoge IKT. Urša je fizičarka, ki je šolanje končala na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Trenutno dela pri razvoju baterijskih tehnologij, njeno delo pa vključuje testiranje baterijskih celic in razvoj algoritmov za napovedovanje polnosti baterij v letalstvu. Svojo največjo željo opiše z besedami: »Rada bi zapustila našo zemljo in svet v boljšem stanju in verjamem, da je razvoj baterij pomemben korak k razogljičenju družbe.«
Že kot otrok je bila navdušena nad inženirstvom – njene najljubše igrače so bili lego kocke in avtomobilčki. Čas je rada preživljala na različnih delavnicah. Izbira fizike za študijsko pot je bila naravna, saj ji omogoča razumeti in opisati resnico s pomočjo matematike. »Nikoli nismo prestari, da se naučimo novih stvari. Vsakemu dobremu izzivu moraš reči, zakaj pa ne.« Kariera na področju letalstva je tako sledila njenemu doktorskemu raziskovanju na Institutu Jožefa Stefana. »Delati kot inženirka je najboljša izkušnja v mojem življenju,« pravi in spodbuja dekleta, naj poskusijo in premagajo neutemeljene strahove. Prepričana je, da je vsaka napaka lahko priložnost za učenje. Mladim dekletom svetuje, naj bodo radovedne in pripravljene sprejemati izzive, saj je ravno želja po novem znanju tista, ki naredi dobrega inženirja.
Preostale nominiranke so bile še:
- Emina Mešić, inženirka proizvodne odličnosti in vodja zagona novih linij v podjetju Henkel Maribor;
- Jerneja Šušel, raziskovalka v podjetju SIJ Metal Ravne;
- Karmen Košutar, višja samostojna strokovna sodelavka v DRI upravljanje investicij, v funkciji sekretarke pri projektu Drugi tir Divača–Koper;
- Manca Kok Bevc, vodja kakovosti v podjetju Incom;
- Staša Velcl, samostojna tehnologinja v proizvodnji učinkovin v podjetju Krka.
Izbor je potekal sedmič zapored v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev. Natečaj je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in v šolskih centrih od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.
