4G je za na Luno
Naslov je mogoče malo trapast, a dejansko drži. Nokijin lunarni površinski komunikacijski sistem (LSCS) je bil uspešno vgrajen v pristajalnik Athena, ki je del druge misije IM-2 podjetja Intuitive Machines. Athena naj bi poletela prav te dni, njen glavni cilj pa je merjenje prisotnosti lunarnega vodnega ledu. Na krovu bo imela več vozil, nekatera pa bodo uporabljala LSCS za komunikacijo s pristajalnikom ter pošiljanje podatkov in slik nazaj na Zemljo.
Athena bo pristala zelo blizu grebena kraterja Shackleton, na območju, znanem kot »vrh večnega sonca«. Sonce je tam nizko na obzorju, a vedno vidno in nikoli ne zaide, podobno kot polnočno sonce na Zemlji. To je območje, ki naj bi ga obiskali astronavti misije Artemis, ko se bo človek nekega dne dejansko vrnil na Luno.
Hitrejša komunikacija
Nokia Bell Labs in ameriška vesoljska agencija Nasa sta razvili povezavo 4G, ki bo delovala kot t. i. omrežje v škatli (kombinacija več komponent računalniškega omrežja v eno samo napravo (škatlo), ki so tradicionalno ločene na več naprav). Povezovala bo pristajalnik Nova-C oziroma Atheno z mobilno avtonomno raziskovalno platformo – prvim roverjem podjetja Lunar Outpost – in s »skakajočim« pristajalnikom (vesoljskim dronom) Micro-Nova Hopper podjetja Intuitive Machines.
»Dokazati nameravamo, da lahko mobilna komunikacijska tehnologija zagotovi zanesljivo, zmogljivo in učinkovito povezljivost, nujno za prihodnje misije s posadko in brez nje na Luno ter sčasoma na Mars,« je izjavil Thierry E. Klein, predsednik Bell Labs Solutions Research pri Nokii. »Mobilna tehnologija je nepreklicno spremenila način komuniciranja na Zemlji. Ni razloga, da ne bi mogla storiti enako za komunikacijo na drugih svetovih.«
Nokia je lunarno tehnologijo 4G razvila v sodelovanju z Naso.
Težke razmere
Morda se zdi, da je prenos tako razširjene zemeljske mobilne tehnologije na Luno enostavna naloga, a to še zdaleč ni res. Lunarno okolje je zelo zahtevno, temperature pa se dramatično spreminjajo. Na ekvatorju lahko podnevi dosežejo 121 stopinj Celzija, ponoči pa padejo na minus 133 °C. V trajnih sencah v kraterju Shackleton pade celo do minus 246 stopinj Celzija.
Razmere na Luni so zelo zahtevne, temperature se dramatično spreminjajo.
Upoštevati je treba tudi mehanske obremenitve. Sistem mora biti izstreljen, leteti do Lune in pristati, pri čemer je izpostavljen vsem tresljajem in silam, ki so s tem povezane. Nevarna je tudi lunarna prst, sestavljena iz drobnih nazobčanih delcev kamnin, ki lahko poškodujejo številne površine pristajalnika in njegove opreme. Nokia je morala sistem narediti robusten, hkrati pa zmanjšati porabo energije in zagotoviti zanesljivost delovanja. Inženirji namreč ne morejo kar skočiti na Luno, da bi preverili težave na omrežju.
Tehnologija 4G bo skrbela za komunikacijo med različnimi napravami.
Vesolje je zahtevno, vendar premagovanje izzivov prinaša koristi za Zemljo. Nokia predvideva, da bo vse te tehnološke dosežke za lunarno komunikacijo mogoče enostavno prenesti v uporabo na našem planetu – kar bi lahko pomenilo kakovostnejše, učinkovitejše in zanesljivejše telekomunikacijske naprave.
Podjetje Intuitive Machines je s svojim prvim poskusom mehkega pristanka postalo prvo zasebno podjetje, ki mu je uspelo pristati na Luni. Pristanek misije IM-1 Odysseus februarja lani je bil hkrati prvi mehki pristanek na Luni katerega koli ameriškega vesoljskega plovila po Apollu 17 leta 1972. In čeprav je pristajalni modul pristal pod nenačrtovanim kotom 30 stopinj, so vsi instrumenti ostali funkcionalni in misija je bila ocenjena kot uspešna. Na novem pristajalniku so potem opravili več sprememb, da bi zagotovili lažji in boljši pristanek.
Podjetje Intuitive Machines je prvo zasebno podjetje, ki mu je uspelo pristati na Luni.
