"Žal smo ena redkih evropskih držav, kjer politika, osrednji mediji in z njimi celotna družba ne nastopajo proti pandemiji enotno," je 38 vidnih Slovencev s področij gospodarstva, znanosti in politike zapisalo v pozivu k družbenemu premirju in sodelovanju.

Ni dvoma, da je v demokraciji kritika oblasti legitimna in celo nujna. Prav tako je boj za oblast nekaj povsem normalnega, če poteka znotraj ustavnih okvirov. A še bolj legitimno, normalno in celo nujno je, da v današnjih izrednih razmerah vsi skupaj na prvo mesto postavimo sodelovanje v dobro državljank in državljanov, so zapisali.

Sorodna novica Od devetih parlamentarnih strank jih je Pahorjevo vabilo na srečanje sprejelo sedem

Opozarjajo, da so pred nami odločilni meseci in leta za prihodnost naše države. Pred Slovenijo so namreč štirje veliki projekti, in sicer dokončanje boja zoper pandemijo, gospodarsko okrevanje, predsedovanje Svetu EU-ja in prenova volilnega sistema.

"To so veliki in zgodovinski cilji, ki terjajo politično in družbeno zrelost in odgovornost," so zapisali in opozorili, da je zato skrajni čas, da se vsi na čelu s političnimi, medijskimi in mnenjskimi voditelji zresnimo in osredotočimo na skupno reševanje velikih izzivov, ki so pred nami.

Od predsednika vlade pričakujejo, da upošteva širše družbene potrebe, in ne zgolj interesov svojih volivcev

Konkretno od predsednika vlade in drugih predstavnikov koalicije pričakujejo, da bodo pri upravljanju države upoštevali širše družbene potrebe, in ne samo interesov svojih volivcev. Vladajoča politika mora narediti več, da k sodelovanju pritegne drugo stran, opozicija pa mora prihodnje ponudbe za sodelovanje presojati dobronamerno in državotvorno, predlagajo.

Od političnih predstavnikov prav tako pričakujejo, da se vzdržijo brezplodnih provokacij, dnevnih političnih igric in pogrevanja starih zamer. "Nenehno rušenje vlade ne more biti cilj, ki posvečuje vsa sredstva," so opozorili. Tudi družbena omrežja po njihovem mnenju ne bi smela biti sredstvo političnega komuniciranja, s katerim se spodbujajo konflikti, žali ljudi in poglablja razdor v družbi.

Podpisniki se bojijo, da je najtežje obdobje krize in z njo povezanih socialnih stisk šele pred nami. "Če se okrevanja ne bomo lotili s skupnimi močmi, premišljeno in s pripravljenostjo na spremembe, bomo izgubili nove generacije mladih, ki se bodo še naprej množično izseljevale v bolj urejene, konkurenčne in uspešne države," so opozorili.

Poziv so podpisali poslovneži in gospodarstveniki, kot so Mark Boris Andrijanič, Mark Pleško, Franjo Bobinac in Andrej Mertelj, več profesorjev, med njimi Janez Šušteršič, Kristijan Musek Lešnik, Žiga Turk, Igor Masten, Matej Avbelj in Anže Burger, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, kardiolog Marko Noč ter številni drugi.