Prvonagrajena rešitev za ureditev obalne ceste: nič motornega prometa, dostop bo mogoč tudi z morja

Občina Izola in Mestna občina Koper sta v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) danes v koprskem skladišču Libertas odprli razstavo natečajnih rešitev za projekt Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Kakšne rešitve prinaša prvonagrajeni projekt studia Landstudio 015, d. o. o. iz Ljubljane?

KOPER, IZOLA > V občini Koper ni niti metra neokrnjene naravne obale, je na otvoritvi razstave poudaril koprski župan Aleš Bržan, njegov izolski kolega Milan Bogatič pa je dodal, da tudi v sosednji občini stanje ni veliko bolje. Osnovno vodilo zmagovalcev natečaja je bilo ohranjanje obstoječih kakovosti prostora, je povedala ena od avtoric, krajinska arhitektka Ana Tepina iz Landstudia 015.

Kot kakovost so prepoznali odprto krajino s širokim pogledom na morje in na obe mesti, razmerje med vertikalnostjo klifa in horizontalnostjo morja ter drevored pinij. Nove dejavnosti bi zato umeščali predvsem v že urbanizirane dele obeh mest.

Umik avtokampa Jadranka

Načrt predvideva tudi umik avtokampa Jadranka, je posebej poudaril Bogatič. Želi si, da bi hkrati uredili tudi bližnje območje Rude, zato so lastnici ponudili nadomestno zemljišče, je povedal.

Vrednost projekta so avtorji ocenili na 17 milijonov evrov, od tega skoraj šest milijonov v izolski, preostanek v koprski občini. Občini si želita pridobiti tudi evropska in državna sredstva. Župana sta poudarila, da je urejanje morja pristojnost države.

Projekt je zastavljen tako, da ga lahko občini začneta ob različnih časih, predvsem zato, ker sta v različnih fazah pri sprejemanju prostorskih načrtov. Izola zaostaja, saj mora sprejeti še občinski prostorski načrt, nato pa še podrobnega.

Z deli bi lahko začeli leta 2027

Bržan je pojasnil, da bodo morali zmagovalci natečaja najprej dodelati projekt, da bo pripravljen za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi bo morala občina objaviti razpis za izbor izvajalca del. Najbolj realna ocena je, da bi lahko začeli z deli leta 2027, je povedal.

Javni natečaj sta oktobra lani razpisali občini Izola in Koper v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Prvo nagrado je prejel Landstudio 015 oziroma avtorji Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc, Mark Koritnik in Martina Tepina.

Razstavljena so sicer dela vseh desetih sodelujočih na javnem natečaju, ki ga je razpisal ZAPS. Prvonagrajena rešitev krajinskoarhitekturnega studia Landstudio 015, d. o. o. iz Ljubljane je, kot so pojasnili na Občinah, sedemčlansko strokovno ocenjevalno komisijo najbolj prepričala s svojim pristopom, s katerim na skrajnih delih, ob obeh mestih, predvideva več vsebin in večji obisk. V osrednjem delu (pod klifom) pa je predvidela umirjen prostor z na novo ovrednoteno naravno in kulturno dediščino. Na celotni trasi promenade so v omenjenem studiu zasnovali sosledje pasov: najprej morje, zatem pešpot na trasi Parenzane, sledijo zeleni pas z dodatno linijo drevoreda, tekaška proga, kolesarska steza in obstoječi drevored pinij. Zeleni pas so mestoma prekinili z raznolikimi programi, ki vključujejo tako kopališko infrastrukturo kot predstavitev naravnih in kulturnih danosti ter drugih vsebin, na primer leseno ploščad s prezentacijo potopljene ladje Rex v njeni izvirni dolžini.

Tri pomoli za dostop z morja

Na odseku med kopališčem Žusterna in Moletom so predvideli leseno konzolno ploščad nad skalometom kot razširitev sprehajalnih in kopalnih površin. Motornega prometa po kopnem v končni ureditvi nekdanje obalne ceste ne bo, saj bo območje namenjeno predvsem sprehajalcem, rekreativnim športnikom in kopalcem. Dostop do posameznih lokacij na tem 3,5-kilometrskem območju pa bo mogoč tudi z morja, kajti nova ureditev prinaša tri pristajalne pomole za pomorski potniški promet.

Razstava natečajnih rešitev bo v skladišču Libertas na ogled do 14. aprila, od torka do sobote med 17. in 20. uro. Maja bo razstava gostovala v izolski Manziolijevi palači..

---