Pred hišo, kjer stanujem, je podzemna zbiralnica odpadkov. Zadnje čase se tam kopičijo odpadki, ki jih sosedi odlagajo na platformo zraven stebričev za oddajanje ločenih frakcij odpadkov. Na vreče z mešanimi odpadki, še posebej na tiste z ostanki hrane, prežijo vrane in jih raznašajo naokoli. Dokler jih posebne smetarske ekipe ne odpeljejo, si ne morem kaj, da odloženih vreč ne bi razvezoval in njihove vsebine raznašal od stebriča do stebriča. Po sili razmer že zaradi slabe vesti, saj sem zeleni nadzornik, opravljam občasno službo pobiralca, čistilca in ločevalca odpadkov. Ker se temu nikakor ne morem upreti, se sprašujem, ali ne postajam že pomilovanja vreden posebnež, samo da upravičim tisto o najlepšem mestu na svetu. Kako to, da se je dolgo pričakovana in skrbno načrtovana novost podzemnega odlaganja in ločevanja odpadkov tako izjalovila? Namesto da bi bile ulice v mestnem središču lepše in čistejše, je tam videti vedno več kar tako odloženih vseh vrst odpadkov. Kako je to mogoče?
Na Valu 202 ujamem, kako je morala naša rojakinja v Švici, prestrogo urejeni državi, plačati 400 evrov kazni, ker je narobe odložila kartonasto škatlo za čevlje?! T...