Kmetijsko ministrstvo je konec januarja v javno obravnavo poslalo osnutke zakonov o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali, katerih javna obravnava se počasi izteka. Iztekla pa se je že javna obravnava osnutkov novel zakonov o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih. Danes so nevladne kmetijske organizacije sporočile, da ne bodo več sodelovale v delovnih skupinah, ki preučujejo paket kmetijske zakonodaje, saj menijo, da se s predlaganimi spremembami pogoji za kmetovanje le še bolj zaostrujejo in ne gredo v pravo smer. Nadaljnjim pogovorom se bodo priključile, ko bodo od kmetijskega ministrstva prejele konkretne pisne odgovore na svoje zahteve, pripombe in predloge.
Ministrica govori eno, realnost pa je drugačna
»Nadaljnje delo v delovnih skupinah trenutno nima smisla, zato do izpolnitve nekaterih naših pričakovanj ne bomo sodelovali v njih. Slišali smo veliko pozitivnih sporočil kmetijske ministrice, ki navaja, da želijo z zakonodajo privabiti več mladih kmetov, manj birokracije, več lokalne hrane, zaščititi kmetijska zemljišča in podobno, vendar gre na žalost zgolj za dobro plasirana sporočila za javnost, medtem ko je realnost povsem drugačna,« je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.
Zakonske spremembe se nanašajo na podzakonske akte, ki jih še ni
Kmetijske nevladne organizacije ugotavljajo, da se razmere v kmetijstvu izrazito poslabšujejo, kmetijsko ministrstvo pa pogoje za kmetovanje dodatno zaostruje. Ministrica Mateja Čalušić je v začetku februarja kmetom obljubila vpogled v analize, na podlagi katerih so pripravili zakonske spremembe ter učinke na kmetijske panoge, a še niso v celoti prejeli. Prav tako jih moti, da ne poznajo glavne vsebine podzakonskih aktov, na kar je vezano precej zakonskih sprememb.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je menil, da se je na sestankih delovnih skupin, ki so obravnavale predlagano zakonodajo, videlo, kako so nevladne organizacije zastopale slovenskega kmeta z zdravo kmečko pametjo, ki pa je druga stran ne razume.
Ministrstvo naj se opredeli do pripomb in predlogov kmetijskih organizacij
Kmetijske organizacije pričakujejo, da se bo ministrstvo pred začetkom pogajanj o zakonodaji opredelilo do predlogov in pripomb kmetijskih organizacij. »Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude. Nevladne kmetijske organizacije so ta trenutek edini branik slovenskega kmetijstva in slovenskega kupca, da bo še lahko kupoval slovensko hrano,« dodaja Noč.
Bomo kmetijska zemljišča varovali ali na njih proizvajali elektriko?
Kmetom se zdi kontradiktorno, da ministrica v javnosti veliko govori o potrebi po varovanju kmetijskih zemljišč, medtem ko osnutek zakonodaje omogoča postavitev sončnih elektrarn na 130 tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč. »To je več kot petina vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije,« pravi Podgoršek.
»Vedno rečemo, da je prehranska suverenost temelj obstoja vsake države, ampak se v obdobjih blagostanja to vedno zanemarja in politiki pozabljajo, da je kmetijstvo začetek prehranske verige,« je poudaril predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.
Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je povedala, da »so različne manjšine privilegirane in podpirane, kmetje pa so manjšina, ki jo država vse bolj zatira. Kmetje težko dobijo zemljo za obdelovanje, lahko pa le nemočno opazujejo, kako se kakovostna zemlja okrog njih pozidava«.
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob si želi predvsem dejanj, in ne samo besedičenja o tem, kako so mladi pomembni za prihodnost kmetijstva in podeželja: »Mladi kmetje, ki smo določevalcem tako zelo pomembni, smo razočarani in obenem ogorčeni, kako se zastavlja prihodnost kmetijstva, prihodnost prehranske varnosti, prihodnost naše narave in kmetijskih gospodarstev.«
Vizija ministrstva ni prava
Da vizija ministrstva ni prava, ocenjujeta tudi predstavnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek in predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Peter Demšar. »Imam občutek, da pripravljavci ne vedo, kje smo, kaj šele, kam bi radi šli,« dodaja Redek.
»Ministrstvo upošteva kmete le takrat, ko mu to ustreza iz političnih razlogov. Tako enostranskega in arogantnega spreminjanja zakonodaje ne bomo sprejeli. Če ministrstvo takoj ne popravi tega nedopustnega pristopa in ne začne dialoga s kmeti, bomo prisiljeni poseči po ostrejših oblik pritiska,« je napovedal predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek.
Nevladne organizacije med drugim zahtevajo, da se vsa gensko spremenjena hrana označi. »Po predlogu zakonodaje je takšno označevanje zahtevano za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo,« poudarja Podgoršek.
Zahtevajo enake pogoje za živinorejo kot v sosednjih državah
Kmetje sicer zahtevajo enake konkurenčne pogoje za rejo rejnih živali, kot veljajo v soseščini. Nasprotujejo umikanju lastnikov gozdov iz postopkov odločanja o upravljanju z gozdovi, o upravljanju z divjadjo, možnosti kontrole kmetijskih zemljišč brez obveščanja lastnikov kmetijskih zemljišč, izvajanju javne veterinarske službe brez prisotnosti lastnikov živali in ukinitvi z zakonom določenega posvetovalnega telesa sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo.
