Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) že od julija 2022 objavlja statistiko, ki kaže, koliko obravnav dnevno opravi posamezen zdravnik. Podatki so javni in do njih lahko prek spletnih strani ZZZS dostopa kdorkoli. Ob stavki zdravnikov in vsakomesečnih opozorilih različnih zdravniških organizacij, da bo javni zdravstveni sistem razpadel, smo preverili, koliko obravnav dnevno opravijo zdravniki po mesecih, tako pred kot po začetku stavke.
Vpliv stavke
Če je posamezen družinski zdravnik decembra v povprečju opravili 596 obravnav, jih je januarja, ko se je začela stavka, 668 in februarja (zadnji dostopni podatki ZZZS) 608 mesečno. Ob tem je treba poudariti, da obravnava ne pomeni zgolj pregleda pacienta, ampak vsak »dogodek«, povezan s posameznim pacientom, torej od odgovora na telefonski klic ali elektronsko sporočilo do zdravniškega pregleda in izdaje napotnice ali recepta. Prav tako je treba poudariti, da so v statistiko zajeti tudi zdravniki, ki svoje delo opravljajo zgolj za polovični delovni čas, so bili na bolniški ali dopustu, ampak so v mesecu dni opravili vsaj eno obravnavo.
Bolj delovni koncesionarji
Pregled podatkov pokaže, da povprečen slovenski zdravnik dnevno opravi okoli 50 obravnav dnevno. A o tem, da so med posameznimi zdravniki velike razlike v storilnosti, smo že pisali. Kolegi s portala necenzurirano.si so pred nekaj tedni ugotovili, da zdravniki koncesionarji v povprečju opravijo 10 odstotkov več obravnav kot zdravniki, ki delujejo v javnih zdravstvenih zavodih. Razlog za to naj bi bil, da si lahko koncesionarji sami organizirajo delo ter z denarjem, ki ga dobijo od ZZZS, prosto razpolagajo in tudi zaposlijo dodatno delovno silo, če jo potrebujejo.
Na vrhu lestvice
A tudi pri zasebnikih prihaja do velikih razlik v storilnosti. Podatki zadnjih mesecev kažejo, da se vsakič znova na vrhu seznama zdravnikov, ki opravijo največ obravnav, znajdejo zdravnica Zala Kumše Gale in zdravniki Studia R, ki ima ordinacije v Horjulu, Komendi in na Vrhniki. Tako Zala Kumše Gale kot zdravniki Studia R so del družbe Skupinska praksa, ki združuje zdravnike tako s področja družinske medicine kot iz pediatrije, ginekologije, medicine športa in dela ter radiologije. V družbi Skupinska praksa, v katero je združenih več družb, ki opravljajo zdravniške storitve, so nam pojasnili, da se da s primerno organizacijo, digitalizacijo procesov in motiviranimi zaposlenimi doseči marsikaj, ter ob tem dodali: »V javnem zdravstvu je denarja in ljudi več kot dovolj!«
Nore decembrske številke
Motivacije so imeli, kot kaže, zdravniki koncesionarji v Studiu R največ konec leta, decembra. Podatki, objavljeni na straneh ZZZS, kažejo, da je najbolj delavni zdravnik oziroma zdravnica oktobra opravila 3359 obravnav, novembra 3115 obravnav, decembra pa uradne statistike zabeležijo velik poskok v storilnosti. Najbolj delavna zdravnica je tako opravila 7172 obravnav, na drugem mestu je zdravnica s 6540 obravnavami, na tretjem zdravnik s 6116 obravnavami in na četrtem zdravnica s 4325 obravnavami. Ob pregledu statistike smo opazili, da je zdravnica, katere storilnost je v prazničnem decembru eksplodirala, delala tudi za božič, ko je opravila 365 obravnav, ter na dan samostojnosti in enotnosti, ko je ZZZS zabeležil 312 njenih obravnav. Kljub prazničnim dnevom je zdravica rekorderka zabeležila 27 delovnih dni, ob tem da ima na voljo le pol tima, v katerega običajno spadata še medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra. Preračun pokaže, da je imela zdravnica ob osemurnem delovniku in ob tem, da si je vzela pol ure za malico, na voljo za posamezno obravnavo eno minuto in 14 sekund časa.
Digitalizacija in delo od doma
Ker nas je zanimalo, kako je mogoče, da so zdravnica ter še trije njeni kolegi in kolegice tako močno dvignili storilnost, smo na Skupinsko prakso poslali vprašanja. Pojasnili so nam, da »obravnava lahko pomeni vse od predpisa enega recepta ali izdaje napotnice, kratkega nasveta, odvzema krvi ali urina pa vse do obsežnih pregledov s kupom dodatnih preiskav (EKG, gleženjski indeks, spirometrija). Zato število obravnav v resnici ne pove prav dosti«. Dodali so, da poslujejo v celoti digitalno, da pri njih že dolgo ni več papirnatih zdravstvenih kartonov ter da lahko zdravnice in zdravniki svoje delo opravijo v ordinaciji ali na daljavo (s terena, od doma). »Imamo veliko mladih zdravnic in zdravnikov, ki so starši majhnih otrok. Zato čez dan čim več časa namenijo svoji družini in zatem velikokrat delajo pozno zvečer (tudi ob vikendih in praznikih), ko gredo otroci spat in se družinsko življenje umiri,« so zapisali v pojasnilu.
Kratki obiski
Pozneje so v dodatnem pojasnilu zapisali še, da so bile obravnave na praznična dneva po šifrantu ZZZS tako imenovani »K0001 – kratek obisk«. Kot kratek obisk šteje »obisk brez pregleda ali posega, informacija, nasvet bolniku ali svojcu v ambulanti brez pregleda ali posega«. Gorazd Perenič, lastnik Studia R in solastnik podjetja Skupna praksa, nam je razložil, da ordinacije niso bile odprte za osebne obiske. »Zato je šlo za kratke obiske na daljavo (npr. izdaja recepta, napotnice, bolniškega staleža, kratek zdravniški nasvet, interpretacija laboratorijskih izvidov odvzemov krvi in urina prejšnjega tedna ter podobno). Vrednost takšne obravnave je od 4,98 do 8,30 evra (odvisno od starosti pacienta).«
Nadzor ZZZS
Ker decembrski podatki o opravljenih zdravniških obravnavah močno izstopajo od ostalih mesecev, smo ZZZS povprašali, na kakšen način preverjajo, ali so bile storitve, ki so jim bile zaračunane, resnično opravljene. Kot so nam povedali, izvajajo nadzore ciljano glede na njihove interne analize kot tudi na podlagi prijav na primer zavarovanih oseb. »Leta 2023 je tako ZZZS izvedel skupno 658 nadzorov nad izvajanjem pogodb, sklenjenih med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev,« so navedli v odgovorih na naša vprašanja.
Izvajalci pošiljajo ZZZS mesečna poročila o opravljenih storitvah za posamezen mesec, in sicer izključno v sistem elektronskega obračuna. Ob prejemu poročila informacijski sistem ZZZS avtomatsko preveri pravilnost obračuna z vgrajenimi več kot 800 različnimi kontrolami (npr. ginekološke operacije ni mogoče obračunati za moškega). Sistem avtomatsko zavrne obračun izvajalca, če ena od 800 kontrol javi napako in zahteva od izvajalca popravek. Po potrditvi obračuna ZZZS izvaja naknadne kontrole, analize in tudi nadzore. Zaradi napačno obračunanih storitev ali v nadzorih nepriznanih obračunov storitev je ZZZS leta 2023 zmanjšal svoje pogodbene obveznosti za 2.332.929,26 evra in zahteval vračilo finančne škode v vrednosti 53.820,54 evra. Med tistimi, za katere je ZZZS ugotovil, da so napačno fakturirali storitve, je sicer tudi Studio R, a gre le za eno fakturo v višini nekaj čez 700 evrov.
