REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iskanje notranjega sovražnika v (ne)Svobodi: Izključitev dveh vidnih članov podkrepljena s stalinističnim besednjakom  

Iskanje notranjega sovražnika v (ne)Svobodi: Izključitev dveh vidnih članov podkrepljena s stalinističnim besednjakom  Bobnarjeva, Lindav in Golob. Posnetek zaslona, Twitter

Discipliniranje »svojeglave soustanoviteljice stranke Urške Klakočar Zupančič« in izključitev dveh vidnih članov stranke, Mojce Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča je razkrilo znan problem slovenskih strank, ki nastajajo »preko noči.«

Ni videti srečna: Urška Klakočer Zupančič po Golobovi čistiki v vrstah stranke. Ni več podpredsednica Gibanja Svoboda. Vir: Posnetek zaslona, X

Gre za pomanjkanje strankarske discipline, ki jo takšne stranke uveljavljajo le z najbolj drastičnimi, skorajda stalinističnimi metodami in besednjakom.

Vsaka stranka seveda mora delovati disciplinirano, toda za to obstajajo bolj subtilne metode.

V strankah, ki nastanejo čez noč in katerih prihodnost ni jasna, pa seveda običajni mehanizmi zavrnitve kandidature na naslednjih volitvah za neubogljive ne delujejo.

S tem prijemom si lahko pomagajo le stranke s stabilno podporo, v Sloveniji na primer SD ali SDS.

Svoboda je imela problem z disciplino, a s postopki iskanja »notranjih sovražnikov« se je Robert Golob dokončno postavil v zelo podobno vlogo, kot so jo v Sloveniji že odigrali »janšisti«, s tem pa se je dokončno poslovil od avreole človeka, ki je na strani - svobode.

In zato je Robert Golob posegel po tako drastičnih ukrepih, kot so izključitve. Njegov ukrep je po svoje zato razumljiv in za stranko celo nujen – a hkrati je bil tudi tako zanj kot Gibanje Svoboda uničujoč.

Tudi pogovor predsednika vlade na POP TV z Urošom Slakom in pred tem Tanjo Starič v studiju RTV Slovenija je pokazal, da se je discipliniranje članov Svobode zgodilo zelo na hitro, brez temeljite razprave, brez možnosti zagovora in da je premier in predsednik vodilne stranke dal prednost »enotnosti« stranke pred analizo domnevno »deviantnega« delovanja posameznih članov.

To dokazuje pomanjkanje notranje demokracije v stranki in avtoritaren način vodenja največje stranke v državi.

Slak je v nekem trenutku celo dejal, da se Šetinčeva sicer lahko pritoži, nakar je Golob temu pritrdil in pristavil »a mi gremo naprej« - točno tako, kot se iz njega norčujejo v odlični seriji »Palomar« v humoristični oddaji »Kaj dogaja« na RTV Slovenija:

Na vprašanje, zakaj je iz stranke Gibanje Svoboda izključil poslanko Mojco Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča, je Golob odvrnil, da je šlo za soglasno odločitev zaradi delovanja proti interesom stranke in tistemu, za kar so se borili na volitvah.

V notranji politiki demokratičnih in pravnih držav namreč velja, da imamo opraviti le z »nasprotniki« in ne sovražniki.

»Pozabila sta, kdo je skupni sovražnik, začela sta zabijati avtogole.«

Šetinc Paškova bo po njegovih besedah dobila vse možnosti, da se zagovarja. »Prvi korak je vedno sklep o izključitvi, zdaj bo tekel pritožbeni postopek,« je dejal Golob.

Pritožben postopek, ki je vnaprej obsojen na neuspeh s strani vodje stranke, ki ima med svojimi ovčicami »soglasno« podporo pa seveda bolj spominja na delovanje naglih sodišč kot pa na svobodno odločanje, kar naj bi bila posebna kvaliteta stranke Svoboda.

Enako velja za Golobove ocene o »skupnem sovražniku«.

V notranji politiki demokratičnih in pravnih držav namreč velja, da imamo opraviti le z »nasprotniki«. Lahko so idejni, politični in tako naprej…

Ko pa se začne govoriti o »notranjih sovražnikih«, pa se nevarno približamo politiki, ki nato zahteva »eliminacijo« le-teh.

Že nemški filozof in ideolog Carl Schmitt je sicer ugotavljal, da je specifično merilo politike res razlikovanje med prijateljem in sovražnikom (za razliko od dihotomij »dobro – zlo«, ki je temelj morale, ali »lepo – grdo«, ki je temelj estetike). Ob tem je sicer Schmitt izpostavil, da je razlikovanje med prijateljem in sovražnikom merilo političnosti le toliko, koliko označuje skrajno stopnjo intenzivnosti povezave ali nasprotovanja.

V praksi je misel: »Kdor ni z nami, je proti nam,« praviloma zelo nazoren pokazatelj političnosti, pri čemer pa se o »sovražnikih« praviloma vedno govori le v primeru konfliktov med državami in ogroženosti države »od zunaj«.

Glede na tragično polpreteklo zgodovino bi se moral Golob, v svoje dobro, izogibati takšnemu besednjaku, a očitno mu generalna sekretarka Vesna Vuković tega ni uspela pravočasno vbiti v glavo.

Znotraj držav obstoj takih skrajnosti ni potreben, pričakovan ali primeren, saj se to lahko konča z državljanskimi vojnami.

V demokracijah in razpravah s političnimi nasprotniki, politiki političnih nasprotnikov praviloma ne označujejo kot »sovražnike.«

V svojih javnih nastopih so v tem pogledu praviloma bolj neposredni tisti politiki, ki imajo oblast v avtoritarnih ali totalitarnih sistemih, kajti tam lahko s pozicije oblasti ljudstvu mirno povedo, da je vsakdo, kdor ni z njimi, njihov sovražnik – še več, je tudi sovražnik ljudstva.

Prav zato je bila izbira besed Goloba zoper njegove politične nasprotnike v tem primeru zelo slaba in celo zaskrbljujoča.

Glede na tragično polpreteklo zgodovino bi se moral Golob, v svoje dobro, izogibati takšnemu besednjaku, a očitno mu generalna sekretarka (gensek) Vesna Vuković tega ni uspela pravočasno vbiti v glavo.

Golob in Vesna
Golob in gensek Svobode. Vir: Posnetek zaslona, X

Železni zakon oligarhije in dejstvo, da se je tudi stranka Svoboda pokazala kot avtoritarna struktura pa bosta imela uničujoče posledice za sedanjo koalicijo, ko jo bodo pritisnile tudi posledice zgrešene politike sankcij proti Rusiji, kratkovidne podpore ameriški posredniški vojni v Ukrajini, prihajajoče visoke cene energentov, inflacija in gospodarske težave.

Golob je ob tem naredil še eno napako.

Morda je bila javna kritika Sanje Ajanović Hovnik in Marjana Šarca s strani Mojce Šetinc Pašek v objavi na omrežju X zaradi dvomilijonskega javnega razpisa za snemanje resničnostnega šova za Slovensko vojsko res nekolegialna in škodljiva za stranko, toda takšen je bil tudi Šarčev nedomišljen projekt, o katerem ne poslanci in ne vidni člani stranke očitno niso vedeli nič, da o zlorabah (znova lepo prezaposlene) Hovnikove sploh ne govorimo…

Že kmalu je postalo jasno, da se je ministrstvo za obrambo pri pripravi projekta izognilo slovenskim strokovnjakom za filme in Filmskemu skladu.

Le zakaj?

Vsekakor pa je šlo za nestrokovno odločitev.

Toda - konec koncev je bil ta isti razpis ministrstva za obrambo pravkar razveljavljen, kar pomeni, da so bile njene kritike na račun razpisa na mestu. Zakaj je bila potem tako drastično kaznovana poslanka, ki je takšno ravnanje kritizirala, povsem nič pa razsipni minister, ki je predlagal nedomišljen in nestrokovno pripravljen projekt?

Spomnimo: Ob dogajanju po razpisu na ministrstvu za javno upravo za nevladne organizacije je Šetinc Pašek izjavila, da so »očitki na račun ministrice za stranko boleči«.

Pri razkritju, da namerava ministrstvo za obrambo snemati resničnostno dokumentarno serijo Vojak v akciji, ki naj bi proračun stala slaba dva milijona evrov, pa je Šetinc Pašek na Facebooku zapisala: »Za vse nas v politiki veljajo ista pravila politične odgovornosti in integritete. Če sta politična odgovornost in videz veljala za Sanjo Ajanović Hovnik, potem isti kriteriji veljajo tudi za Marjana Šarca.« V tem zapisu so v Gibanju Svoboda prepoznali namig, da bi moral minister za obrambo odstopiti.

Poudarila je, da sama osebno v politiki stavi na integriteto in videz.

Toda - konec koncev je bil ta isti razpis ministrstva za obrambo pravkar razveljavljen, kar pomeni, da so bile njene kritike na račun razpisa na mestu.

Zakaj je bila potem tako drastično kaznovana poslanka, ki je takšno ravnanje kritizirala, povsem nič pa razsipni minister, ki je predlagal nedomišljen in nestrokovno pripravljen projekt?

Črnčec in Šarec. Vir: Posnetek zaslona, X

Je razlika zgolj v tem, ker sta Šarec s svojo ekipo nekdanjih članov LMŠ in Damir Črnčec za Goloba pomembnejša?

Zgodba zase pa je ob tem celo naivno prepričanje Mojce Šetinc Pašek, ki je »prespala« lastno izključitev iz stranke in nato sklenila, da bo še naprej članica poslanske skupine Gibanja Svobode - kar dokazuje tudi neverjetno naivnost in politično nezrelost nekdanje novinarke RTV SLO, ki je zato, ker ni bila »z njimi« postala pač »sovražnica« Gibanja Svobode.

Morda, toda takšno odločanje Goloba kaže na nenačelnost, dopuščanje slabih odločitev zaradi navidezne »enotnosti stranke« in »kravjih kupčij« in s tem na nadaljevanje prav tistih slabih praks, ki naj bi jih Golobova vlada odpravila.

Zgodba zase pa je ob tem celo naivno prepričanje Mojce Šetinc Pašek, ki je »prespala« lastno izključitev iz stranke in nato sklenila, da bo še naprej članica poslanske skupine Gibanja Svobode. Prosila je celo vodjo poslanske skupine, da ji pove, kako bodo sodelovali! Sveta preproščina!

In to potem, ko so ji vsi člani sveta stranke – obrnili hrbet in jo izključili, kar dokazuje tudi neverjetno naivnost in politično nezrelost nekdanje novinarke RTV SLO, ki je zato, ker ni bila »z njimi« postala pač »sovražnica« Gibanja Svobode.

Po torkovi odločitvi izvršnega odbora Gibanja Svoboda, da iz stranke izključi poslanko Mojco Šetinc Pašek, je ta sicer prejela še pisno obvestilo in obrazložitev izključitve.

Kot razlog, da je ne želijo več v svojih vrstah, so navedli neenotno delovanje, poskus vnosa razdora v delovanje stranke, neupoštevanje usmeritev vodstva stranke in kolektivnih dogovorov, neusklajeno komuniciranje z mediji in javnostmi ter s tem povezan sum o nepooblaščenem posredovanju notranjih informacij.

»Zaradi navedenih ravnanj članice se med člani stranke ustvarjata nezaupanje in nezadovoljstvo, ki predstavljata oviro za normalno delovanje stranke in poslanske skupine,« lahko preberemo v obrazložitvi odločitve izvršnega odbora Gibanja Svoboda, pod katero je podpisan predsednik stranke Robert Golob.

V dokumentu je tudi navedeno, da neusklajeno delovanje in nespoštovanje dogovorov znotraj stranke pomeni kršitev njenih pravil in stranki povzroča škodo.

»Če politična stranka zaradi dejanj nekaterih posameznikov v javnosti daje vtis, da so njeni člani neenotni in ne podpirajo skupnih usmeritev, je logična posledica padec zaupanja javnosti v delovanje stranke in s tem tudi okrnitev bistva njenega delovanja. Enako posledico ima za javno podobo stranke tudi neusklajeno in nedogovorjeno komuniciranje posameznih članov stranke s predstavniki medijev, ki nato na podlagi nepreverjenih informacij s svojim poročanjem stranki povzročajo nepopravljivo škodo,« je zapisano v obrazložitvi.

Šetinc Paškova je dejala, da je ob prebiranju omenjenih navedb ostala brez besed.

Ob tem je dodala, da v poslanski skupini Svoboda ostaja zgolj tehnično, saj je bila danes že obveščena, da bo izključena iz vseh delovnih teles Državnega zbora, v katerih je delovala.

Škoda za stranko Svoboda po tem dogodku bo katastrofalna.

Čas bi bil, da temu ustrezno Robert Golob preimenuje tudi svojo nesvobodno stranko.

V primerjavi z domnevno »škodo«, ki je nastala zaradi kritičnih izjav članov stranke Svoboda na račun »tepcev v lastnih vrstah« je še večja škoda nastala prav s takšnim, skorajda stalinističnim besednjakom in brutalnim postopkom izključevanja »notranjih sovražnikov« s strani Roberta Goloba.

S temi postopki iskanja »notranjih sovražnikov« se je Robert Golob dokončno postavil v zelo podobno vlogo, kot so jo v Sloveniji že odigrali »janšisti«, s tem pa se je dokončno poslovil od avreole človeka, ki je na strani - svobode.

Čas bi bil, da temu ustrezno Robert Golob preimenuje tudi svojo nesvobodno stranko.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek