Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je na današnji redni marčevski seji državnega zbora spomnil, da predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v slovenski pravni red prenaša t. i. prenovitveno direktivo, ki je namenjena privabljanju visoko kvalificiranih delavcev iz tretjih držav, med drugim z olajšanima sistemoma mobilnosti med državami članicami EU-ja ter ocenjevanja in potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za namene izdajanja modre karte EU, pa tudi s priznavanjem poklicnih izkušenj.

Predvidena nova evidenca delodajalcev

Predlagana novela prinaša še nekatere druge rešitve, predvsem v smeri zaščite tujih delavcev. Po predlogu bo tako za izdajo soglasja za zaposlitev dodan nov pogoj, to je, da delodajalec pred tem ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov. Prav tako je predvidena nova evidenca delodajalcev, pravnomočno kaznovanih za prekrške delovne zakonodaje, ki naj bi ne le tujim, temveč tudi domačim delavcem omogočila seznanitev s kršitelji.

Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, se uvaja tudi sezonsko delo v turizmu in gostinstvu, ki pa se bo lahko opravljalo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Za drugo obravnavo predloga je koalicija vložila še nekaj predlogov dopolnil, a razprave o njih danes ni bilo.

Med drugim je bil sicer vložen nov predlog amandmaja k 4. členu, ki predvideva, da se bi lahko na podlagi podanega soglasja Zavoda RS za zaposlovanje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo ter potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje tujci zaposlovali v poklicih in dejavnostih, ki jih bi minister za delo določil v soglasju s socialnimi partnerji.

V nadaljevanju so se poslanci lotili drugega branja vsebinsko povezanega predloga novele zakona o tujcih. Točka se je začela brez predstavitve vladnega predstavnika.

Tudi ta predlog predvideva prenos že omenjene evropske direktive v slovenski pravi red. Prinaša tudi dovoljenje za začasno prebivanje za digitalne nomade in hitro izvedbo postopkov za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi interesa države.

Tujci, ki so jim zavrnili azil, bodo lahko zaprosili za enotno dovoljenje

Tujcem, ki jim je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, se po predlogu pred iztekom roka za prostovoljni odhod iz Slovenije omogoča vložitev prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja, a pod določenimi pogoji, med drugim, da so so bili aktivno vključeni na trg dela vsaj šest mesecev.

Predlagani so tudi ukrepi za optimizacijo postopkov na upravnih enotah ter vročanje odločb tujcem tudi neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti.

Prav tako je predvidena odprava ugotovljene ustavne neskladnosti 79. člena zakona, ki se nanaša na preizkus utemeljenosti omejitve gibanja tujcem.

Na predlog so predloge dopolnil vložili tako v koaliciji kot v SDS. Razprava se je dotaknila predvsem predloga amandmaja največje opozicijske poslanske skupine k 8. členu, da se črta določbo, povezano z vložitvijo prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, ki mu je prenehal status mednarodne zaščite, saj da je zdaj določen osemdnevni rok utemeljen in ga ni smotrno podaljševati na deset dni, kot predvideva predlagana novela.

"Osebo, ki ji mednarodna zaščita ni bila odobrena pravnomočno, je treba čim prej deportirati, ne pa da se ji omogoča delo v Sloveniji," je predlog dopolnila v imenu SDS-a utemeljil Andrej Kosi.

Janja Sluga (Svoboda) je opozorila, da gre pri podaljševanju roka večinoma za begunce iz Ukrajine, ki so v Sloveniji že nekaj let ter so se v veliki večini vključili na trg dela, se naučili slovenščine in so varnostno preverjeni. Ob tem je izrazila začudenje nad odločitvijo SDS-a, da odpove podporo predlogu novele, ki prinaša debirokratizacijo, ki jo zahteva opozicija.

V SDS-u bi si sicer, tako Kosi, želeli novega zakona o tujcih, saj gre pri tokratnem predlogu že za četrto spremembo. Ne strinjajo se s tem, da se vrzel na trgu dela rešuje s tujci, saj da je treba rešiti demografske izzive, "predvsem pa zaposliti slovenske državljane, tiste, ki delajo v tujini, in tudi tiste, ki zlorabljajo socialne transferje, torej lepo živijo od njih v Sloveniji in pač nočejo delati".

Sorodna novica Podpora zakonoma za lažje zaposlovanje tujcev, opozicija je bila proti

Potrjevanje nove resolucije o preprečevanju korupcije

DZ ima na dnevnem redu marčevske seje, ki se bo nadaljevala jutri, tudi predlog resolucije o preprečevanju korupcije, ki ga bodo poslanke in poslanci po pričakovanjih potrdili. Pristojni odbor jo je namreč potrdil brez glasu proti. Nova resolucija o preprečevanju korupcije je nastajala več kot dve leti in bo nadomestila več kot 20 let star dokument. Glavno delo pri pripravi besedila je opravila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), parlamentu pa jo je v potrjevanje predložila vlada.

V predlogu je opisanih 77 strateških ciljev pri odpravi korupcije na njihovi podlagi bo KPK pripravil akcijski načrt. Kot je v torkovem Studiu ob 17.00 na Radiu Slovenija dejal predsednik KPK-ja Robert Šumi, je nastala resolucija, "ki je zelo načelna, zelo splošna in temelji na integriteti, odgovornosti, transparentnosti, ki so pravzaprav imunski sistem družbe v boju proti korupciji." Ključni cilj je po besedah ministrice za pravosodje Andreje Katič, da bo "zavedanje, da imamo ničelno toleranco do korupcije, tudi dejansko zaživelo v praksi".

Poslanke in poslanci imajo na dnevnem redu še drugo obravnavo predloga novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki uvaja nov državni praznik, dan znanosti, pa tudi tretje branje predloga zakona o socialnem varstvu, ki ureja interventno službo na centrih za socialno delo.