Nemčija in ZDA so se dogovorile za končanje spora o gradnji ruskega plinovoda Severni tok 2 v Evropsko unijo. Gradnja plinovoda, ki je predvsem v vzhodnem delu Evropske unije razumljena kot geopolitično orodje Rusije, se bo zdaj lahko nadaljevala brez groženj ameriških sankcij podjetjem, ki sodelujejo pri tem projektu. Ukrajina je končanju tega plinovoda ostro nasprotovala, saj bi Rusija z njim dobila možnost stopnjevanja pritiska na Kijev. Z uporabo te nove alternativne dobavne poti zemeljskega plina za EU bi se Moskva namreč lahko odrekla tranzitu ruskega plina za evropski trg čez ukrajinsko ozemlje.
Dogovor med ZDA in Nemčijo velja za nov začetek v meddržavnih odnosih. Je pa tudi presenetljiv, saj so bili različni pogledi obeh držav o plinovodu vidni tudi med nedavnim obiskom kanclerke Angele Merkel v Beli hiši. Toda ameriška administracija je zdaj očitno ocenila, da končanje plinovoda ni več možno ustaviti, saj je zgrajen že v 98 odstotkih. Zato je z Nemčijo sklenila pragmatičen dogovor, ki pa je naletel na negodovanje Ukrajine, obrvi dvigajo tudi v evropski komisiji, kjer vztrajajo pri starem stališču Bruslja, da »plinovod ni v skupnem interesu EU«.
ZDA pod vodstvom predsednika Joeja Bidna so zdaj odpovedale sankcije gradbenim podjetjem, s katerimi je hotela prejšnja Trumpova administracija preprečiti dokončanje plinovoda. Nemčija se je v zameno zavezala, da bo ostro nasprotovala vsem morebitnim poskusom Rusije, da področje energije uporabi kot orožje proti Ukrajini ali drugim državam v regiji. Prav tako bo Nemčija v Evropski uniji predlagala sankcije proti Moskvi, če bi se Kremelj odločil, da bi spet izvedel novo agresijo proti Ukrajini. Berlin je moral privoliti tudi v zavezo, da bo uporabil ves svoj vpliv na Moskvo za sklenitev novega dolgoročnega dogovora o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje, potem ko se sedanja pogodba med Ukrajino in Rusijo izteče leta 2024. Prav tako je nemška vlada zaradi očitne ekonomske računice s plinovodom Severni tok 2 privolila tudi v odprtje finančne pipice za Kijev. Ukrajini bodo nakazali 175 milijonov dolarjev za zagotovitev njene večje energetske neodvisnosti. ag, agencije