Tudi letošnja sezona v prvi slovenski nogometni ligi je v znamenju menjav trenerjev. Od desetih menjav, ki so jih izvedli prvoligaši, vse niso povezane s slabimi rezultati. Do treh menjav je prišlo, ker so trenerji dobili bolj mamljive ponudbe, za kar so klubi prejeli tudi odškodnino. Simon Rožman je lani v začetku avgusta v navezi s športnim direktorjem Senijadom Ibričićem zapustil Domžale in se preselil v BiH v velikana Sarajevo, kjer pa jima ne gre po načrtih. Sarajevo je v državnem prvenstvu šele peto in zaostaja pet točk za tretjim mestom, ki vodi v Evropo.

​Riera in Zeljković nista izpolnila pričakovanj

Potem ko je Celje tik pred začetkom sezone odpustilo Ukrajinca Romana Pilipčuka, je tri dni pred prvo tekmo vodenje članske ekipe prevzel Albert Riera, ki je lani z Olimpijo osvojil dvojno krono, nakar nemško vodstvo kluba z njim ni podaljšalo pogodbe. Majorčan je postavil temelje šampionskega Celja in naredil veliko točkovno razliko do Olimpije, a se je na stadionu Z'dežele zadržal le poltretji mesec, saj je dobil mamljivo ponudbo francoskega drugoligaša Bordeauxa, za katerega je pred dvajsetimi leti tudi igral. Po neuradnih podatkih je Celje za Riero prejelo 200.000 evrov odškodnine, ki bi lahko narasla do pol milijona, če bi se Bordeaux vrnil v prvo ligo. Trenutno je šestkratni francoski prvak daleč od načrtovane vrnitve v prvo ligo, saj je bližje mestom, ki vodijo v tretjo ligo.

Zoran Zeljković je bil trdno trener Kopra, ko je Olimpija na Bonifiko poslala ponudbo, potem ko je odslovila Portugalca Joaa Henriquesa. Ker je Zeljković Ljubljančan in navijač Olimpije, mu vodstvo Kopra ni delalo težav, bilo pa je trd pogajalec za odškodnino. V Olimpiji so zanikali, da so v treh obrokih plačali 150.000 evrov odškodnine, in trdijo, da je vsota veliko nižja. Zeljkoviću ni uspelo znižati zaostanka za Celjem, ki trenutno znaša deset točk, bi bil pa le dve točki, če ekipa ne bi nanizala treh remijev zapored.

Sedem menjav trenerjev je povezanih z odločitvami vodstev klubov, ki niso bila zadovoljna z izidi. Maribor je prekinil sodelovanje s Hrvatom Damirjem Krznarjem, potem ko se je v kvalifikacijah za konferenčno ligo mučil s predstavniki Malte in Luksemburga, v državnem prvenstvu pa je bil peti z zaostankom devetih točk za vodilnim Celjem. A 51-letni Krznar je bil brezposeln le devet dni, saj ga je za trenerja izbralo prav Celje, kjer je jeseni na temeljih igre, ki jo je postavil Riera, mlel tekmece. Čeprav ima Celje najboljši igralski kader v ligi in največ denarja, spomladi ne blesti (le štiri zmage na devetih tekmah), a naslov prvaka ni ogrožen, ker tudi konkurenca dela hude spodrsljaje.

Stara jugoslovanska šola neuspešna v Muri

V Kopru se po odhodu Zeljkovića še iščejo. Safet Hadžić, ki je bil logična izbira, saj je bil že skavt v klubu, je zdržal le do zimskega premora, njegov naslednik Aleksander Radosavljević pa še ni našel recepta za kontinuirano osvajanje točk. Največ težav z izbiro trenerja imajo v Murski Soboti. Potem ko je Mura odslovila Dejana Grabića in je ekipo začasno vodil Darjan Slavic, je povsem zgrešila z izbiro 60-letnega Srba Vladimirja Vermezovića, ki je bil tipičen trener stare jugoslovanske šole. Težave Mure so povezane tudi s spremembami v lastniški strukturi. Rus Anton Hozjanov je umrl, športni direktor Denis Rajber se je umaknil, ostal je le predsednik Robert Kuzmič, ki išče strateškega vlagatelja. Novi športni direktor Robert Koren je izbral Antona Žlogarja, ki pa ima enako težavo kot Radosavljević v Kopru. Vodenje članske ekipe je precej bolj zahtevno kot biti selektor mlajših selekcij pod varnim okriljem NZS. Zadnji zamenjavi Oliverja Bogatinova (Radomlje) in Dušana Kosića (Domžale) sta bili glede na rezultate pričakovani. Kosić od takrat, ko je bil prvak s Celjem, izgublja sloves uspešnega trenerja z izpadom Tabora iz Sežane v drugo ligo in bledimi predstavami Domžal.