Foto: BoBo
Foto: BoBo

Mojca Žerak iz sindikata Mladi plus je na novinarski konferenci predstavila, da se na delovnih mestih vedno bolj širi prekarnost, sistemi socialne države počasi razpadajo, gospodarstvo pa medtem ustvarja rekordne dobičke, od katerih delovnih ljudi nimamo ničesar. "Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja, zato bomo temu dnevu vrnili zgodovinsko borbenost," je dejala.

Aktualna vlada je pred volitvami obljubljala rešitve, tudi v koalicijsko pogodbo so zapisali, da se bodo sistemsko lotili vprašanja prekarnosti, na polovici njihovega mandata pa rešitev še vedno ni na vidiku. "Lani marca smo skupaj z ministrstvom za delo in državnim svetom organizirali konferenco proti prekarnosti, sprejeli deklaracijo, kjer smo predvideli ključne ukrepe, obljubljeno pa je bilo, da bo ta dokument predstavljal izhodišče za pripravo nacionalne strategije proti prekarnosti," je navedla.

Protestnemu shodu za prvi maj, ki bo potekal na ljubljanskem Kongresnem trgu, se pridružujejo tudi pri Cedri. Njen predstavnik Andraž Mali je povedal, da v trgovinah, domovih za ostarele, zdravstvenih domovih in drugih panogah postaja delo vse težje in bolj intenzivno.

"Delavke delajo za tri osebe, težko dobijo dopust, zamenjavo, delajo bolne, prihajajo na delo med prostim časom, med dopustom, težko planirajo prosti čas," je nanizal in dodal, da podjetja s tem ustvarjajo razmere, v katerih so delavke in delavci na račun večjih dobičkov, od katerih nimajo nobenih koristi, prisiljeni delati v lastno škodo.

"Pozivamo delavke in delavce vseh panog, da se nam pridružijo na shodu, solidarno v družbi, solidarno na delovnih mestih. Naj bo protest ob 1. maju začetek pogumnejšega boja za krajši delovni čas, višje plače, za javne storitve in reforme po meri ljudi, da zaščitimo blaginjo in svoje zdravje, zdravje svojih bližnjih in vseh, ki s svojim delom ustvarjamo skupno družbeno bogastvo," je poudaril Mali.

Študentsko delo je prekarna oblika zaposlitve

Alena Granda iz Iskre je predstavila položaj študentov in mladih in opozorila, da trenutne materialne razmere, v katerih so se oboji znašli, ne dajejo razlogov za praznovanje, temveč kličejo po boju za boljše življenjske razmere in povrnitvi borbenosti praznika dela.

V univerzitetnih mestih po njenih besedah postajata prebivanje in študij vse dražja, plačevanje vse višjih najemnin, stroškov in doplačil za bone na dnevni ravni pa je tako rekoč nemogoče, če zraven ne opravljajo še študentskega dela. "Dela na študentsko napotnico na samem trgu niso dela za nekaj ur, ampak so prekarizirana oblika zaposlitev, ki nadomeščajo siceršnja redna delovna mesta," je bila kritična.

Predstavnica sindikata Zasuk Eva Matjaž je opozorila na negotove razmere, v katerih so se znašli samozaposlenih v kulturi. Kot je povedala, velik del kulturnoustvarjalnih delavcev živi pod pragom revščine, polovica pa jih razmišlja o odhodu iz sektorja.

"K temu seveda prispevajo delodajalci, ki najemajo naše delo za slaba plačila, med njimi tudi javni zavodi," je dejala. Rešitev za njihov položaj v sindikatu vidijo v oblikovanju kolektivne pogodbe, ki bi določila minimalne standarde za zunanje izvajalce javnih kulturnih zavodov, agencij in skladov, kar so lansko pomlad podprli tudi na ministrstvu za kulturo. "Minilo je že leto dni, v katerem se predlogi počasi kotalijo iz enega vladnega kabineta do drugega in nazaj. Vladi se očitno ne mudi z reševanjem položaja delavcev, tako kot se nam, ki se vsak dan spopadamo z vse težjimi delovnimi razmerami," je dejala.