Na portalu e-Študentskega Servisa je trenutno objavljenih več kot 2.400 prostih študentskih del, ki jih ponuja 1.584 različnih delodajalcev. Skupno iščejo kar 5.197 kandidatov. Največ oglasov prihaja iz osrednjeslovenske regije, sledita ji gorenjska in podravska (podatki iz dne 27. 3. 2025).
Najhitreje do denarja v strežbi
Če bi danes iskali službo, bi imeli možnost izbirati med kar 722 oglasi za pomoč v strežbi, vendar med mladimi to delo ni preveč priljubljeno, preko napotnice na tem področju dela samo okrog osem odstotkov dijakov in študentov, ostali so v drugih panogah, so povedali na e-Študentskem Servisu.
Mladi tudi precej zlahka dobijo izkušnje iz področja prodaje, saj je takih ponudnikov kar 355. Sledijo oglasi, vezani na fizična dela (173), strokovna dela (163) ter dela iz področja gostinstva in turizma (146). Manj priložnosti za pridobivanje delovnih izkušenj imajo mladi v zdravstvu in farmaciji, administraciji, poučevanju in programiranju.
"Mladi iščejo tista dela, ki so najbolje plačana, ter dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih. Predvsem pa povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinašajo relevantne izkušnje, kjer razvijajo kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve. Ta trend še zlasti opazimo pri starejših dijakih in študentih v zadnjih letih šolanja. Medtem ko mlajši dijaki iščejo predvsem enostavna dela, ki se jih da hitro priučiti," nam je povedala mag. Mateja Rovan, strokovna sodelavka na portalu e-Študentski Servis.
Študentske plače so zrasle: za uro dela v povprečju 9 evrov bruto
Urne postavke za študentsko delo so zelo različne in se gibljejo od minimalnih zakonsko določenih vrednosti do precej višjih zneskov, odvisno od zahtevnosti dela in potrebnega znanja. Študenti in dijaki tako za uro svojega časa zaslužijo najmanj 7,34 €/h bruto oziroma 6,32 €/h neto. Takšna dela običajno vključujejo enostavna fizična dela, kot so delo v proizvodnji, skladišču (deklariranje, pakiranje).
Tisti, ki imajo nekaj specifičnih znanj in izkušenj, pa lahko zaslužijo tudi 20 evrov na uro. V nadaljevanju primeri urnih postavk, s katerimi mladi največ zaslužijo:
● poučevanje in inštrukcije: od 15 €/h bruto dalje;
● vaditelji/trenerji plavanja: od 14 €/h bruto dalje;
● računalničarji in programerji: od 14 €/h bruto dalje;
● promocija: 10,76 €/h neto (12,50 €/h bruto);
● reševalec/ka iz vode: 9,47 €/h neto (11,00 €/h bruto).
Povprečna urna postavka za študentsko delo se je v zadnjih dveh letih dvignila in trenutno znaša približno 9 €/h bruto oziroma 7,74 €/h neto.
Na vrhuncu poletne sezone tudi po 4.000 aktivnih oglasov s ponudbo del
Delodajalci iščejo kandidate za delo skozi celo leto, poleti pa več zaradi pomoči dijakov in študentov v času poletnih dopustov redno zaposlenih ter v turističnih krajih zaradi turizma.
Iz e-Študentskega Servisa sporočajo, da v poletnem času vsako leto beležijo največ povpraševanja na področjih gostinstva in turizma, v strežbi, v trgovini ter pri fizičnih delih. Zelo iskani so tudi kandidati za pomoč v proizvodnji, skladiščih in pri različnih delih na terenu. Poletni meseci prinašajo večje potrebe tudi po delavcih v administraciji, na recepcijah, v kampih, hotelih ter na dogodkih in festivalih ter več povpraševanja po specifičnih delih, kot so npr. učitelji plavanja, animatorji, prodaja sladoleda, vstopnic, poveča se tudi povpraševanje po počitniškem varstvu.
Velika večina mladih študentsko delo opravlja do 3 mesece letno
Pred desetletjem je bilo študentsko delo manj obdavčeno in zato ugodnejše za delodajalce, zato je bilo v povprečju opravljenih več študentskih ur.
Danes pa je študentsko delo kot strošek dela primerljivo redni zaposlitvi, tako da skoraj vsi študenti in dijaki delo opravljajo začasno in občasno. Glavna prednost študentskega dela je njegova fleksibilnost, ki ustreza tako dijakom in študentom (da delo opravljajo takrat, ko nimajo šolskih obveznosti) kot delodajalcem (da dijake in študente vzamejo občasno ob večjih potrebah oz. poleti).
Po uradnih podatkih je študentov, ki bi delo opravljali redno (vsak dan, 8 ur na dan) manj kot 1 odstotek. Po oceni e-Študentskega Servisa so to večinoma absolventi in študenti v zaključku šolanja, ki potrebujejo še diplomo oz. magisterij, da se lahko zaposlijo na ustreznem delovnem mestu njihovi izobrazbi. Po delovnopravni zakonodaji (ZDR-1) mora biti pri tovrstnem delu po vseh elementih delovnega razmerja sklenjena pogodba o zaposlitvi, ne študentsko delo, saj je le-to začasne in občasne narave.
Velika večina mladih študentsko delo opravlja do tri mesece letno, pri čemer je povprečje na nacionalni ravni 2,5 meseca in za to prejmejo 2,5 mesecev pokojninske dobe (vir: znanstvena monografija o študentskem delu, ki je izšla letos pri Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani).
