Egipt skupaj s Katarjem in ZDA želi nadaljevati pogajanja med Izraelom in Hamasom, da bi dosegli dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi. Kairo je zaskrbljen zaradi napovedane izraelske ofenzive proti Hamasu v Rafi na jugu Gaze, kamor se je pri meji ob egiptovskem polotoku Sinaj zateklo več kot milijon ljudi.

Sorodna novica Turčija zaradi vojne v Gazi ustavlja vso trgovino z Izraelom

Posredniki še čakajo na odgovor Hamasa na najnovejšo različico predloga o premirju in izpustitvi izraelskih talcev v Gazi. Hamas je potrdil, da bo njegova delegacija na pogovore v Kairo prispela v soboto.

Hamas je medtem sporočil, da se je njihov vodja Ismail Hanija po obisku v Turčiji vrnil v Katar, kjer ima skupina svoj politični urad.

V napadu na Rafo šest mrtvih

Izraelsko bombardiranje je prizadelo dve soseski v Rafi. Še devet ljudi je bilo ranjenih v napadu na eno od begunskih taborišč v osrednji Gazi. Pod izraelskim obstreljevanjem je medtem tudi mesto Gaza, navaja katarska televizija Al Džazira.

V izraelskih napadih na območju Gaze je bilo po zadnjih uradnih podatkih od 7. oktobra lani ubitih najmanj 34.596 ljudi, večinoma žensk in otrok. Še najmanj 77.816 ljudi je ranjenih, na tisoče pa naj bi jih bilo ujetih pod ruševinami.

Izrael in Hezbolah nadaljujeta medsebojno obstreljevanje

Osem sirskih vojakov pa je bilo ranjenih v izraelskih zračnih napadih iz smeri zasedene Golanske planote na cilje v bližini Damaska, je danes sporočilo sirsko obrambno ministrstvo. Po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice je Izrael napadel vladno stavbo, ki jo od leta 2014 uporablja libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah.

Izrael je od začetka ofenzive v Gazi okrepil napade na Sirijo, ki jih sicer izvaja od izbruha sirske državljanske vojne pred 13 leti.

Iz Hezbolaha so medtem sporočili, da so dvakrat napadli izraelske položaje. Trdijo, da so izstrelili raketo na cilj v bližini mesta Jaron na jugu Libanona, kjer naj bi se zadrževali izraelski vojaki. Drugi napad, ki naj bi zahteval žrtve, so izvedli na hrib Kfarčuba, kjer naj bi odkrili izraelsko infrastrukturo za zbiranje obveščevalnih podatkov.

WHO: Gazi še vedno grozi lakota

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da Gazi še vedno grozi lakota. Čeprav je v zadnjih tednih tja prispelo več pošiljk hrane, nevarnost lakote po besedah predstavnika WHO-ja za palestinska ozemlja Rika Peeperkorna s tem še ni odpravljena. Po palestinskih ocenah je v zadnjih tednih v Gazi umrlo približno 25 nedohranjenih otrok.

WHO je sporočil, da so od marca v bolnišnice na območju Gaze pripeljali več kot 40 huje nedohranjenih otrok, mlajših od 5 let, z dodatnimi zdravstvenimi zapleti.

Nekateri dveletni otroci so tehtali le okoli štiri kilograme, kar zelo odstopa od povprečne pričakovane teže, ki je v tej starosti med 10 in 14 kilogrami. Posledice nedohranjenosti otrok so daljnosežne in se bodo pokazale še v prihodnjih letih, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA opozoril Peeperkorn.

Pred začetkom spopadov v Gazi 7. oktobra lani nedohranjenosti v enklavi skoraj ni bilo, trenutno pa lakota najbolj ogroža severni del enklave.

Glavni zdravnik WHO-ja v Gazi Ahmed Dahir je novinarjem v Ženevi prek videopovezave iz Jeruzalema povedal, da je oskrba s hrano še vedno negotova in da "ne more zagotoviti, da je nevarnost lakote minila". Težava je tudi v pomanjkanju denarja, s katerim bi ljudje hrano na tržnicah lahko kupili, je še pojasnil Dahir.

Po ocenah palestinskih zdravstvenih delavcev je v zadnjih tednih na območju umrlo približno 25 nedohranjenih otrok. Čeprav podatkov palestinskih oblasti ni mogoče neodvisno preveriti, uradniki Združenih narodov njihove ocene obravnavajo kot zanesljive, dodaja DPA.

Peeperkorn je še pojasnil, da otroci v Gazi niso umrli neposredno zaradi lakote, ampak je nedohranjenost prispevala k zapletom, ki so povzročili njihovo smrt.

Ameriška vojska zaradi slabega vremena začasno prekinila sestavljanje pomola

Ameriška vojska je zaradi močnega vetra in visokih valov začasno prekinila sestavljanje pomola za dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze in bo dela nadaljevala v izraelskem pristanišču Ašdod.

Pentagon je začetek gradnje pomola, ki bo stal najmanj 320 milijonov dolarjev, napovedal 25. aprila. Do začetka tega tedna so ga sestavili do polovice.

"Včeraj je ameriško centralno poveljstvo (Centcom) začasno prekinilo montažo plavajočega pomola na morju v bližini Gaze zaradi stanja morja," je sporočilo poveljstvo ameriške vojske.

"Delno zgrajeni pomol in vojaška plovila, ki so sodelovala pri njegovi gradnji, so se preselili v pristanišče Ašdod. Tam se bo nadaljevala montaža, ki bo končana pred postavitvijo pomola na predvideno mesto, ko se stanje morja umiri," je v sporočilu dodal Centcom.