Katoliki in evangeličani se na praznik svetih treh kraljev spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Betlehem preverit, ali se je na božič res rodil Jezus Kristus. Praznik je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena – Gašper, Miha in Boltežar.

Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih v hiši. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev skupaj z letnico novega leta, na primer 20 + G + M + B + 24. V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki. Ti obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. V petek je kolednike Misijonskega središča Slovenije sprejela tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa bo v ponedeljek sprejela kolednike iz župnije Luče ob Savinji.

Pravoslavni verniki pa danes zaznamujejo t. i. badnji dan. Osrednja bogoslužja Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji bodo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislava Livopoljca badnjak ponazarja okolje, v katerem se je po zapisih iz Svetega pisma pred več kot 2000 leti rodil Jezus Kristus, za katerega pravoslavci enako kot katoliki in evangeličani verjamejo, da je odrešenik. "S tem, ko je Jezus prišel na svet, je človeka osvobodil greha in smrti ter mu zagotovil večno življenje. Rodil se je zaradi mene in vseh, da bi imeli večno življenje," je dejal za STA. Jezusovo rojstvo po besedah Livopoljca pomeni mir, ljubezen in enotnost.

Badnjake bodo verniki prevzeli v cerkvah in jih odnesli domov, jih zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob 18. uri se bodo mnogi odpravili k večernemu bogoslužju, ob polnoči pa nato še k prvi božični liturgiji. V nedeljo zjutraj bo sledila še druga božična liturgija.

Različni koledarji, zato različni dnevi za praznovanje istega praznika

Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja. Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale. Božič so prvič 25. decembra praznovali tudi v Ukrajini.