Metka Gabrijelčič praznuje 90 let

Film Vesna iz leta 1953 velja za prvi slovenski film s sodobnim videzom in hollywoodskim učinkom kot tudi za prvi slovenski nepartizanski romantični meščanski film. Režiral ga je češki režiser František Čap z vzdevkom Franta, ki je iz glavnih igralcev – Metke Gabrijelčič in Franeka Trefalta – ustvaril filmska zvezdnika. Metka Gabrijelčič je vlogo Vesne oz. Janje prevzela v času študija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Scenarij je spisal pesnik in pisatelj Matej Bor, glasbo pa Bojan Adamič. Za razmere takratnega jugoslovanskega filma je imela Vesna izjemen obisk v kinematografih, dobila je tudi znatno mednarodno distribucijo. Film tako ostaja primer najuspešnejšega slovenskega popkulturnega fenomena 20. stoletja.

Vesni je leta 1957 sledila romantična komedija Ne čakaj na maj, ki predstavlja nadaljevanje filma Vesna. Če filmska zgodba Vesne pripoveduje o treh srednješolcih, ki se skušajo dokopati do matematičnih nalog prek profesoričine hčerke, ki jo imenujejo Vesna, pri čemer se dijak Samo vanjo zaljubi, v nadaljevanju filma srečamo Vesno in Sama pred novim ljubezenskim zapletom. Scenarij za film je spisal Čap, za glasbo pa je poskrbel Borut Lesjak. Napisal je tudi skladbo Ne čakaj na maj po besedilu Frana Milčinskega, ki jo je izvedla Olga Bedjanič.

Metka Gabrijelčič je zaigrala še v filmu hrvaškega režiserja Branka Bauerja Milijuni na otoku (1955) in leta 1957 v francoskem filmu Mauricea Clochea Ko pride ljubezen (1957), včasih naslovljenem tudi kot Pariški vrabčki. Pozneje se je iz filmskega sveta umaknila.

V nekem intervjuju je povedala, da ji svet filma preprosto ni bil blizu, da je bila bistveno bolj suverena v poklicu, za katerega se je izučila in ga tudi ljubila, zato je raje, kot da bi bila igralka, delala kot gradbena inženirka.

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) je še do 20. aprila na ogled razstava Vesna – še vedno mlada: 70 let slovenske filmske uspešnice, ki so jo pripravili ob 70. obletnici filma Vesna. Z razstavo se poklanjajo tudi Mateju Boru (1913–1993); v bogati Borovi zapuščini, ki je v Rokopisni zbirki NUK, je shranjeno tudi njegovo ustvarjanje za omenjeni film.